Canvas Spletni referat Slovensko English

Prihaja čas preloma paradigem!?

Pojem znanstvene paradigme je v teorijo znanosti uveljavil fizik Thomas S. Kuhn v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Paradigmo je opredelil kot preplet vodilnih teorij, raziskovalnih metod, filozofskih utemeljitev in vzorčnih uporab teorije. V njenem okviru poteka tako raziskovanje kot tudi tolmačenje realnosti, izbira relevantnih primerov, opis dejstev in proces učenja znotraj znanstvene skupnosti.

Za znanost je torej značilno, da je v vsakem trenutku pod vplivom določene paradigme. Paradigma odločilno vpliva na to, kaj in kako se raziskuje, kako se tolmači empirični material ter končno, kakšne teorije so postavljene. Torej so paradigme splošnejše in bolj fundamentalne kot posamezne teorije.

Dinamika razvoja znanosti v okviru določene paradigme naj bi po Kuhnu sledila procesu, kjer se na temelju oblikovane in sprejete paradigme razvija »normalna« znanost, ki jo paradigma vodi, čez čas pa določenih rezultatov ni več mogoče umestiti v paradigmo ter prihaja do anomalij, kar kasneje povzroči krizo znanosti in končno oblikovanje druge paradigme, čemur Kuhn pravi »znanstvena revolucija«, s čimer se pričenja nov krog.

Menim, da se naša civilizacija in z njo tudi znanost vsakodnevno srečujeta z dokazi, da obstoječa znanstvena paradigma in iz nje razvite teorije niso več sposobne razumeti realnosti in predvidevati bodočnosti. S starimi vzorci se na da reševati novih izzivov. Bolj kot smo učinkoviti pri aplikaciji neprimerne teorije, hitreje se bližamo neuspehu. V obdobju »obsedenosti« z »izzivi 4.0 revolucije« se pozablja, da so starim paradigmam pošle moči.

Prihaja čas znanstvene revolucije in preloma obstoječih paradigem!?

 

prof. dr. Boris Bukovec,
dekan