E-učilnica E-indeks
Slovensko English

Odlika je delati tisto kar je dostojno, ne pa le tisto kar je dovoljeno*

Joža Miklič

Za mednarodni Forum mojstrstva in odličnosti Otočec so mnogi prerokovali, da bo kratkega daha, ker nima tradicije v znanstvenih in strokovnih posvetovanjih zato je tem bolj razveseljivo, da vztraja že dvaindvajset let, da je vsako leto kakovostnejši in da ima čvrsto, jasno in uresničljivo vizijo, ki jo lahko strnimo v razmišljanja kako naprej, kako delati in živeti, da bo napredek vsestranski in trajen. Njegovo poslanstvo je aktivno poseganje v dogajanja družbe in z dobrimi ter koristnimi dejanji prispevati čim več v celotno zakladnico znanja na svetu. Forum je tudi poznan po trajnem, vztrajnem iskanju odgovorov na vprašanja kako dosegati visoko kakovost naših izdelkov in storitve ob tem pa ne pozabiti na kulturo, trajnostni razvoj, nenehno izobraževanje ter temeljne človeške vrednote.

V žarišču raziskovanj Foruma sta vedno pomembnejša univerzalna odličnost in mojstrstvo. Kot pravi dr. Janez Gabrijelčič odsevata v človeku, ki je izdelke in storitve zasnoval, jih ustvaril in nato tudi potrošil. Vemo, da mora odličnik/mojster veliko vedeti, znati, razmišljati in delovati v dobro sebe ter ožjega in širšega okolja. Postati mora osebnost, ki zasluži priznanje in mu je vredno podeliti tudi Veliko nagrado odličnosti in mojstrstva Otočec. V vsakem človeku so kali odličnosti in mojstrstva, ki pa jih je potrebno nenehno negovati, spodbujati, vzgajati, izobraževati. Potrebna je strpnost, znanje in življenjska modrost, da se ljudi različnih mojstrstev spodbujali k skupnemu dobremu, ki temelji na medsebojnem dostojanstvu in bogatem znanju. Forum zato priporoča v »Otoški rastoči strategiji univerzalne odličnosti in mojstrstva« temeljne elemente za uveljavljanje univerzalne odličnosti:

Predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose dr. Jožef Kunič meni, da gre pri univerzalni odličnosti za zelo preprosto stvar. Ljudje naj med seboj ustvarjajo takšne odnose, da drug ob drugemu lahko živijo, si pomagajo, se osrečujejo, pa čeprav so iz zelo različnih okolij, oddaljenih tako geografsko kot kulturno in zgodovinsko. Ni odličnosti brez odnosa do okolja, odnosa, ki naredi kar največ, da ostaja okolje človeku prijazno, da ga vzdržuje na nivoju, ki nudi oziroma omogoča njemu in njegovim potomcem lepo življenje. Človeštvo lahko uveljavi le takšno odličnost, ki ima realno možnost, da bo kot ideal univerzalno sprejeta in spoštovana. Ideal je seveda nedosegljiv, kakor je realno pričakovati, da popolne univerzalne odličnosti nikoli ne bo mogoče v celoti doseči. A velik uspeh bi bil, če bi se človeštvo kot celota univerzalni odličnosti kar najbolj približalo. Čeprav je to ideal in, kot vemo, nedosegljiv, pa se je zanj vredno potruditi. Če bi dali v roke tekst Otoške strategije kateremukoli voditelju, politiku ali razmišljajočemu človeku na svetu, bi se vsi z idejo strinjali, vsi bi dejali, da so misli in napotki iz strategije pravi in da se je treba za njih zavzemati. A ko bi začeli uveljavljati, kar je v njej napisano, bi po vsej verjetnosti prišlo do resnih razhajanj, verjetno do popolnoma nasprotnega razumevanja misli in idej. Zato je potrebno pustiti vsakomur, da gradi in deluje za takšen svet, ki je po njegovih merilih boljši, naj pa nihče drugemu ne vsiljuje, kaj je boljše. Za biti boljši ni univerzalno enotnega merila. Vsak posameznik in skupina si pot proti boljšemu zamišlja po svoje, in tako naj tudi ostane.

Odličnosti ni brez spoštovanja načel etike in prav to je sporočilo letošnjega Forum. Etika je univerzalna filozofska disciplina, a hkrati pogojena s konkretnim kontekstom. Njena načela razumemo kot večna in povsod veljavna, od razmer pa je odvisno, kako se uresničujejo. Etika je človeška prvina in zato jo vsak človek razume po svoje in uresničuje po svojih zmožnostih. Posebej v obdobjih krize ali stiske, v kateri se znajdejo bodisi posamezniki bodisi celotna družba je prav etika ključnega pomena pri ohranjanju človečnosti.

Vlasta Nussdorfer, dipl. iur., ki predseduje Belemu obroču in Klubu z razlogom je na letošnjem Forumu spregovorila o etiki v sodobni družini in družbi. Zgledi vlečejo in starši so naši prvi učitelji ter voditelji. Otroštvo pusti v nas močan pečat, zato je največje sporočilo starševstva pouk za življenje. Če ga ne dobimo, ostajamo na nek način invalidni, polni primanjkljajev v samozavesti, ki je ranjena in se je ne da docela zaceliti. Sodobna družba rabi primerno ambiciozne, odgovorne in zrele ljudi. Pomehkuženi, ljudje brez čustev, empatije, solidarnosti, poštenosti, spoštovanja in prijaznosti, ne morejo biti »voditelji« jutrišnjega sveta. Pa ne le državni, tudi tisti v raznih organizacijah, celo ne v lastni družini. Ne voditelji in ne delavci. Ugled, potreben za življenje in delo ti lahko da le osebnost, ki jo nosiš na ogled. Tvoja dejanja so njen odraz, tvoj način komuniciranja s soljudmi, bodisi podrejenimi ali nadrejenimi, je tvoje zrcalo in vstopnica za življenjske predstave. Mnogi pohodijo vse, ki hodijo počasneje, ki ne zmorejo, ki niso nadpovprečni, ki nimajo denarja, zvez, vpliva, ki se ne znajdejo v sodobnem času. S prijazno besedo, dobrodelno gesto, z zgledom, ljubeznijo in veseljem do življenja, z zdravo in ne bolno ambicioznostjo, z delavnostjo, ki je več vredna od genialnosti, moramo drug drugemu pomagati. Družba smo mi vsi, imeli smo jo včeraj in jo imamo danes, a ne vemo, kako bo jutri. Delujmo etično, etično pa je vse, kar si želimo za nas in ne le to, kar ponujamo drugim. Ljudje, ki imajo isto usmeritev in občutek skupnosti, lahko pridejo do svojega cilja hitreje in lažje, ker potujejo s pomočjo potisne sile drugega.

Kako vedno bolj postajati človek – bodisi v stiski bodisi v spremljanju človeka v stiski, se je v prispevku Etika in ljudje v stiski spraševal župnik Robert Friškovec. Stiske so naša skupna izkušnja, vsak posameznik pa svojo stisko doživlja na povsem sebi lasten način. Vsaka stiska vključuje določeno izgubo, bodisi osebe, finančne varnosti, bodisi izgubo pričakovanj, perspektiv za prihodnost. Človek v stiski potrebuje tako čas, da predela dogajanje, ki ga je zadelo in lastne odzive nanj ter nekoga, ki ga bo pripravljen v tem spremljati in ga poslušati. Človeško dostojanstvo je v središču etičnega pristopa do ljudi v stiski. Potrebna mu je podpora, da kolikor je le mogoče ponovno prevzame nadzor nad svojim življenjem in ga usmeri v želeno smer. Vsakršna oblika pokroviteljstva ali usmiljenosti bi bila neetična, saj bi lahko vodila ljudi v stiski v odvisnost od pomoči drugih oziroma naredila nanj vtis, da ni obravnavan enakopravno. Odločitev za etično delovanje je po definiciji svobodna, vendar vseeno vedno več ustanov pozna etične kodekse, ki predstavlja skupek etičnih načel posamezne ustanove. Etika zasleduje in išče dobro in s pomočjo etičnega delovanja to dobro odkrivamo v sebi in drugih, tudi v tistih, ki so v stiski. Naj postane spremljanje in opora ljudem v stiski naša navada, naša druga narava, naša etika.

Etičnost razmišljanja in delovanja pri uveljavljanju osebne odličnosti je mag. Marija Turnšek Mikačić z načelom: Odličnost in etičnost nista naš cilj, sta naš standard! Predstavila je nevro lingvistično programiranje (NLP) kot skupek tehnologij odličnosti in uspeha v učenju in življenju. Zato potrebujemo: ciljno naravnanost, da bi bili uspešni in bi dobili to, kar si želimo, dober stik, da vzpostavljamo in vzdržujemo odnos z medsebojnim zaupanjem, podporo in razumevanjem, čutno ostrino, da bi vedeli, kje smo in kaj se nam dogaja, vedenjsko prožnost, da bi se znali prilagajati drugačnim in nepredvidljivim življenjskim razmeram.

Kaj narediti v zvezi z doseganjem filozofije življenja kot iskanja univerzalne odličnosti in dobrega gospodarjenja na Slovenskem se je vprašal izr. prof. dr. Dejan Jelovac v svojem prispevku Poslovna etika kot nujni pogoj odličnosti. Raziskave so pokazale, da naši managerji ne razlikujejo stvarnega od zaželenega stanja, kar posledično pripelje do tega, da obstoječe stanje vidijo kot zaželeno oz. da so njihovi ideali že uresničeni. Ali to pomeni, da smo dosegli popolnost ali pa, da smo nekritični do sebe in dosežkov svojega delovanja? V Sloveniji je pozornost politične in gospodarske elite osredotočena na regulacijo gospodarskega sistema s pomočjo prava in ekonomije. Zakonodaja je nastajala prepočasi, zamujala je za dogodki in procesi, posebej na področju privatizacije. Zaradi tega je nastala šibka tržna ekonomija s pojavi divjega lastninjenja, paradržavnih gospodarskih subjektov, monopolov, zanemarljivega deleža neposrednih tujih investicij, nelojalne konkurence, plačilne nediscipline, nezadostnega in neustreznega vlaganja v raziskave in razvoj. V tem in takem kontekstu se je pri nas porodil mit o amoralnem poslovanju. Če se je kaj javno povedalo, je bilo to v slogu: divja privatizacija je brez dvoma zlo, vendar je v nacionalnem interesu in je pomembno, da to zlo čim krajše traja. O moralni plati tega procesa se javno ni govorilo. Še manj je bil ta proces predmet resnih znanstvenih raziskav. Poslovna etika je tako v teoriji kot v praksi pri nas sramežljivo vstopala na sceno predvsem kot potreba posameznikov in skupin v obrambi lastne integritete in javnega dobra pred navalom amoralnega obnašanja na vseh področjih družbenega življenja. Kodifikacija poslovne morale je bila povsem neprimerna, ker ni prihajala iz notranje potrebe organizacije in njenih deležnikov, temveč kot institucionalna, formalizirana in "od zgoraj" vsiljena. Zdaj smo priča tako legitimizaciji potrebe po poslovni etiki kot tudi prepričanju širše javnosti v njeno praktično koristnost kar narekuje potrebo po vzgoji nove generacije odgovornih in avtonomnih oseb, ki bodo ponotranjili vrline, vrednote in maksime človeka dostojnega razmišljanja in delovanja. Cilj je izpopolnjevanje poslovne morale kot kulture humanizacije, katere temeljna značilnost so kolektivni napori, da se v poslovnem življenju preseže boj za golo preživetje ali pa se ta vsaj ohrani v mejah, ki jih je mogoče nadzorovati. Tako bo poslovna morala prispevala k utrjevanju produktivne organizacije družbe, razvoju duhovnih sposobnosti in ustvarjalnosti ljudi, ki vplivajo na poslovno kulturo, in s tem na znižanje ali sublimacijo nasilja in bede.

Poudarki prof. dr. Jože Gričar v prispevku Univerzalna odličnost in mojstrstvo vključevanja Slovenije v Podonavsko e-regijo so bili izraženi v naslednjih vprašanjih o čezmejni e-regiji: katere koristi si lahko obetamo?, kako se v Sloveniji organizirati za razvoj e-regije?, kako bo Podonavska e-regija vplivala na konkurenčnost Slovenije?, kaj je lahko skupno vsem e-regijam držav Evropske unije?, kakšna je vloga Slovenije pri povezovanju v e-regijo?, kako pobuda “Slovenija živi laboratorij” lahko prispeva k nastajanju čezmejne e-regije?, katerim e-rešitvam / e-storitvam dati prednost v e-regiji?, Kaj lahko vsakdo izmed nas naredi za nastanek e-regije?, Kaj boste naredili Vi?

Mag. Lidija Božič in mag. Nina Hadžimulić ugotavljata v prispevku Etičnost dela v državni upravi, da je kakovost življenja povezana s stopnjo etičnosti v družbi, ta pa s stopnjo uresničevanja človekovih pravic in odgovornosti. Med tistim, kar predpisi izrecno prepovedujejo, in tistim, kar izrecno dovoljujejo, je obširno sivo področje, kjer se lahko dogaja, kar sicer ni prepovedano, vendar tudi ni moralno. Na vseh nivojih javne uprave mora biti zato ravnanje strokovno, profesionalno, zakonito, enakopravno, vljudno, odprto, pošteno do javnosti, spoštljivo, ekonomično, učinkovito in pregledno. Z vidika političnega upravljanja je pomembna etika politikov, ki so temeljni dejavniki upravljanja države, visok nivo etičnih standardov pa se pričakuje tudi od javnih uslužbencev, ki pri tem sodelujejo. Sedanja kriza je priložnost za ponovni premislek o odnosu do dela, sodelavcev in delovnega okolja, zlasti z ravni upravnega menedžmenta, da bi državna uprava približala storitve dejanskim potrebam uporabnikov.

Etika in družbeno odgovorno delovanje je Marko Kiauta opredelil z vprašanjem katere spremembe vodijo v smer razvoja, ki prinaša več dobrega kot slabega? S problemom dobrega in slabega se ukvarja etika, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja. Za večjo moralnost in s tem večjo družbeno odgovornost je potrebno novo razsvetljenje, nek nov pogled, ki »razsvetli« področja, ki se jih družba, zaradi monopolov nekih prepričanj ne zaveda in jih ne upošteva. Pogoji za proces razsvetljenstva so spoznanje, pripravljenost prevzemati (so)odgovornost, nesodelovanje v amoralnih dejanjih in dojemanje svoje povezanosti z okoljem. Živimo v obdobju, ki z mnogimi sporočili škodljivo spodbuja posameznike, da naj se čim bolj ukvarjajo le s seboj in svojo koristjo. Taka sporočila ne vodijo v razsvetljevanje.

Bojana Zupanič iz Danfossa je predstavila v prispevku Etika v globalnem podjetju etičnost ravnanja mednarodnega podjetja. Družbene dejavnosti opravljajo v skladu z načeli Global Compact ZN. Načrtno vgrajujejo vseh deset načel Global Compact v procese in poslovne postopke družbe: mednarodno priznavanje človekovih pravic, varovanje pravic zaposlenih, boj proti raznovrstnemu izsiljevanju, proti delu otrok, diskriminaciji na delovnem mestu in boj proti korupciji, vključno z izsiljevanjem in podkupovanjem. Sprejeli so etični priročnik v katerem so določili razmerja do zaposlenih, do kupcev/dobaviteljev in do družbe. Zaposleni naj nikoli ne bodo vpleteni v kakršenkoli obstoječ ali možen konflikt interesov z Danfossom. Razmerja do kupcev/dobaviteljev morajo preprečevati pojave kot so korupcija, podkupnina, darila in reprezentanca ter zagotavljati varnosti izdelkov. Odnos Danfossa do družbe mora biti pregleden, družba pravilno informirana, zagotavljati pa ji mora tudi skrb za lokalno skupnost, človekove pravice in proizvodnjo. Cilj Danfossa je dejavna udeležba v globalnem trajnostnem razvoju, kjer družbena odgovornost ter skrb za ljudi in okolje hodita z roko v roki z uspešnim poslovnim razvojem.

Kako očitni so neetični pojavi v sodobnem poslovnem sveta in družbi kot celote so v delavnici nazorno pokazali dijaki Ekonomske gimnazije Novo mesto. Kapital ima svoj interes, predvsem dobiček in s tem rast, pozna pa tudi etiko, seveda, če lastnik kapitala ni pohlepen. S primeri, kot so cenovne vojne med ponudniki istih storitev, povezovanja v kartele, posledice neravnovesja odkupne in prodajne cene mleka, nesorazmerje med naraščanjem davkov in upadanjem socialnih dajatev pa vse do nepotrebne ponudbe na trgu, so gimnazijci pokazali veliko znanja, dobro razumevanje etičnega ravnanja in občutljivost do problemov sodobne družbe. Danes nedvoumno odklanjajo neetično ravnanje na vseh nivojih družbe in samo upamo lahko, da bodo tako tudi delovali vse življenje.

Kako etičnost delovanja zagotavljajo v zdravilišču Radenci je predstavila Marija Sraka Šadl Svoje procese, etiko in družbeno odgovornost že vrsto let usmerjajo na višji nivo z model samoocenjevanja. Spoštovanje moralnih in etičnih načel je osnova nudenja zdraviliških storitev zato ima družba jasno opredeljeno politiko kakovosti, okoljsko politiko, politiko varnosti in zdravja pri delu ter politiko varnosti živil. Izhodišče teh politih so izbrane vrednote, ki živijo na vseh področjih in po njih se ravnajo v vseh delovnih procesih: odličnost, ustvarjalnost, znanje, poštenost in odgovornost. Uporabljajo pet osnovnih načel medsebojnega vedenja: načelo medsebojne pomoči, poklicne vestnosti, spoštovanja dogovorov, vzajemne strpnosti in spoštovanja osebnosti. V odnosu do dela posebej poudarjajo odnos do delovnih sredstev, skrb za okolje, skrbno uporabo materialov, odkrivanje in odpravljanje napak, osebno urejenost in pravila obnašanja na delovnem mestu. Družbena odgovornost opredeljujejo na poslovni, družbeni in okoljski ravni, izboljšujejo delovne razmere, zmanjšujejo tveganja in negativne vplive na okolje. Okoljske kriterije spremljajo za področje energije, porabe vode in ravnanja z odpadno vodo, uporabo nevarnih sredstev, ravnanja z odpadki, hrup, porabe materialov in nastajanje različnih emisij. Na področju investicij dajejo prednost ekološko varčnim projektom.

Iz prispevka Porenta Marjana, univ. dipl ing str, je razvidno, da je tudi Elektro Gorenjska na poti v poslovno odličnost z zagotavljanjem prijaznih in inovativnih storitev svojim kupcem ter z odgovornim odnosom do okolja in zaposlenih v družbi. Njihove vrednote so poslovanje v okviru zakonskih določil in etičnih norm, skrb za zaposlene in prizadevanje za izboljšanje njihovega zadovoljstva, delovanje skladno s politiko kakovosti, skrb za varovanje okolja ter spodbujanje učinkovite rabe električne energije pri odjemalcih. Za oceno dosežene kakovosti spremljajo upravljanje s finančnimi viri, veliko vrst tveganj, kazalnike uspešnosti in spoštovanje s certifikati priznanih standardov vodenja.

Tudi letošnji Forum je potekal v odličnem, kulturnem in ustvarjalnem vzdušju. Že slavnostni govornik mag. Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta, je v svojem prispevku opozoril, da danes gledamo na odličnost kot koncept napredovanja človeštva k uravnoteženemu uveljavljanju ekonomije, znanosti, kulture, umetnosti in ekologije. Velika nagrada odličnosti in mojstrstva Otočec je bila podeljena Miru Cerarju, nagrado organizaciji, ki je v preteklem letu na novo zaposlila največ delavcev, pa je prejel Revoz Novo mesto. Pod vodstvom Su Mi Dahlgaard Park in Jens J. Dahlgaard je potekala 14. Konferenca zmagovalcev EFQM z naslovom Excellence & Ethics for People and by People. Forum so poleg predsednika Državnega svet nagovorili veleposlanik Italije in veleposlanica Brazilije, župan domicilne občine, direktor Urada RS za meroslovje, dekan fakultete za organizacijske vede Novo mesto ter predsednica Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine. Blestela je zvezda - Tinkara Kovač z flavto in kitaristom Markom Verbičem iz Novega mesta.

 

* Seneka