Vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje
Forum odličnosti in mojstrstva Otočec 2011
Starši in vzgojno izobraževalne ustanove nosijo izjemno odgovornost, da otroke že od malega vzgajajo in izobražujejo v skladu z človeškim dostojanstvom, je bil temeljni poudarek letošnjega Foruma Otočec 2011. Množična udeležba tega znanega vsakoletnega shoda nosilcev gospodarske rasti in napredka je najboljši dokaz, da je vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko učenju tista prava pot, ki dolgoročna krepi državo, jo varuje pred izkoriščanjem in ji omogoča trajnostni razvoj.
Etika kot moralna filozofija ali kot praktično opredeljevanje in uresničevanje etičnih načel in vodil je vedno povezana z vsakršnim človekovim učenjem v formalni ali neformalni obliki ugotavlja profesor Pravne fakultete v Ljubljani dr. Miro Cerar. Vsak fizik, kemik, biolog ali drug inženir se na svojem področju dela prej ali slej sooči z etičnimi vprašanji, ki jih sprožajo škodljive kemikalije, človeku nevarni izumi, znanstveni poskusi na živih bitjih ali izdelovanje škodljivih snovi in naprav. Človekovo učenje kot celota je vedno prepleteno tudi s kulturnim, tj. vrednostnim področjem. Etika kot nauk in praksa je eden od nepogrešljivih temeljev obstoja in pravilnega razvoja človeka. Če pade etika, pademo ljudje, zato ni učenja brez etike in ne etike brez učenja. Je pa etika dinamično področje, ki ga nikoli dokončno ne obvladamo, dograjevati in prirejati se mora času in prostoru ob spoštovanju njenih univerzalnih principov. V sodobni družbi smo soočeni z nekaterimi specifičnim etičnimi izzivi kot je na primer etično presojati nadomestno materinstvo, gensko spreminjanje hrane in narave ali uporabo atomske energije. Taka vprašanja terjajo etični odziv, kažejo pa tudi na široke potrebe in možnosti po vseživljenjskem učenju etike. Pomembno je, da se v procesu učenja ob vprašanjih, ki se nanašajo na človeka in na medčloveška oziroma družbena razmerja, pogovarjamo tudi o etičnih vodilih. Pri vsakem pridobljenem znanju ali spoznanju se moramo vprašati ali koristi ali škodi ljudem. Profesor Cerar je v zaključku svojih razmišljanj o etiki v učenju opozoril na dejstvo, da vsaka akcija sproži nekaj podobnega magnetnemu valovanju, ki k sebi privlači podobno valovanje. Če na primer oddajamo prijetne misli, bo to k nam postopno pritegnilo ljudi s prav tako prijetnimi misli. Če pozitivne vibracije oddaja mnoštvo ljudi, se te združijo v sinergično celoto, kar močno pripomore k različnim premikom na ravni celotne družbe.
Bolj negativen kot pozitiven je odgovor na vprašanje ali izobraževalni sistem v Sloveniji dovolj dobro pripravi mlade za odlično delo in kakovostno življenje, pravi profesorica Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Nada Zupan. Delo v družbi znanja v katero vstopa tudi Slovenija, je nedefinirano, kompleksno, interdisciplinarno, timsko, se spreminja, uporablja IKT, globalno in dobiva nenehno nove oblike. Ljudje morajo zato poleg povečevanja znanja razvijati številne druge možnosti imenovane kompetence. Evropski parlament je opredelil kot ključne kompetence, ki jih človek potrebuje za osebno izpopolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. To so (1) sporazumevanje v materinem jeziku, (2) sporazumevanje v tujih jezikih, (3) matematične kompetence ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, (4) digitalna pismenost, (5) učenje učenja, (6) socialne in državljanske kompetence, (7) samoiniciativnost in podjetnost in (8) kulturna zavest in izražanje. In kaj zahtevajo slovenski delodajalci od vsakega iskalca zaposlitve? (1) Načrtovanje in organiziranje lastnega dela in dela drugih, (2) zagotavljanje kakovosti in uspešnosti dela v delovnem okolju v skladu s standardi, (3) spremljanje razvoja stroke, (4) racionalno rabo energije, materiala in časa, (5) varovanje zdravja in okolja, (6) vodenje in nadziranje dela, (7) razvijanje podjetnih lastnosti, sposobnosti in vedenj, (8) sporazumevanje s sodelavci, strokovnjaki in drugimi ter (9) uporaba sodobne IKT. Delodajalci dosegajo odlične rezultate le tako, da imajo zaposleni poleg navedenih še mnoge druge, specifične kompetence, ki jim omogočajo doseganje najboljših delovnih učinkov. Odlične in ambiciozne ljudi delodajalci vedno bolj iščejo. Da bi mladi pridobili potrebne kompetence se v izobraževalnem procesu povečuje obseg vsebin in se vključujejo nove vsebine kot so etika in družbena odgovornost, spoznavanje različnih kultur, organizacijske in podjetniške znanje in veščine. V tem procesu pa je pomanjkljivo preverjanje znanja, njegova uporabnost, razvijanje kompetenc učiteljev, premalo kritičnega razmišljanja, analiz in sintez kot tudi ustvarjalne uporabe informacij. Poseben problem predstavljajo vstopni kriteriji za posamezne študije, ki posledično vplivajo na zmanjševanje pozornosti učiteljev do nadarjenih. Raziskave kažejo, da mladi v Sloveniji želijo biti predvsem slavni in materialno dobro preskrbljeni manj pa so se pripravljeni poglabljati v problematiko in raziskovanje. V družbi znanja je pravo učenje značilno po eksperimentiranju, preskušanju novih situacij, učenje na napakah, uporaba starega znanja na nov način, kombiniranje znanja in različnih sposobnosti v nove metode in načine.
V vseživljenjskem učenju, ki je eno od značilnosti družbe znanja, pridobivamo manjkajoče kompetence. Omogočajo nam dosegati osebno in profesionalno odličnost, stalne izboljšave in inovativnost, nastajanje kompetentnih profilov in organizacijsko učenje. Na to so opozorile dr. Tatjana Dragovič, dr. Karmen Kern Pipan in mag. Karmen Gorišek.
Bistveni dejavniki uspeha in konkurenčna prednost so v TPV Novo mesto zaposleni s svojim znanjem in izkušnjami je poudaril pomočnik generalnega direktorja dr. Tomaž Savšek. Razvili so strategijo upravljanja človeških virov ter sprejeli načrt izobraževanja in usposabljanja za vodenje politike zaposlovanja, razvoja poklicne kariere in načrtovanje nasledstva. TPV pri tem spoštuje določbe Kodeksa ravnanja z človeškimi viri in se zavezuje, da bo spoštoval načela strokovne odgovornosti, strokovnega razvoja kadrov, etičnega vodenja, poštenosti in pravičnosti, izogibanje nasprotij interesov ter varovanja pravic posameznikov. S pomočjo orodja - matrike kompetenc- primerjajo zahtevane in dosežene kompetence posameznika, prepoznavajo njegovo znanje in sposobnosti in jih usklajujejo s potrebami podjetja. Izobraževanju iz področja kakovosti namenjajo posebno pozornost, prav tako področju varnosti in zdravja na delovnem mestu ter varstvu pred požarom. Pretežni del vseživljenjskega učenja opravijo z notranjimi predavatelji, ki jim je zagotovljeno dodatno izobraževanje, mentorstvo in asistenca pri diplomskih nalogah. Po posebni metodi se v podjetju zbirajo informacije o kompetentnosti vodstvenega in vodilnega kadra in pripravljajo delavnice za pridobivanje novih znanj in veščin timskega dela, stila vodenja, ciljnega vodenja in komuniciranja. Zaposleni so dolžni poznati načela politike inovativnosti, se izobraževati s področja inovativnosti in jo spodbujati kar je še posebno pomembna naloga vodstvenega kadra. S posebnimi ukrepi se zagotavlja zbiranje inovativnih rešitev, njihovo proučevanje in nagrajevanje. Inovativnost se uspešno navezuje na raziskovalno dejavnost podjetja, ki se vključuje v domače in evropske razpise financiranja projektov in vpliva na oblikovanje novega visokošolskega programa na Fakulteti za industrijski inženiring v Novem mestu.
Pomagajmo odkrivati talente (POT) je nov projekt Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. Direktor zbornice Franci Bratkovič poudarja kot osnovni namen projekta spodbujanje študija tehničnih in naravoslovnih ved, da bi pridobili proizvodnji potrebne inženirje in ne bi razmišljali o njeni selitvi na kadrovsko bolj pokrita območja. Za uspešnost projekta so ključni dobri mentorji, podjetniško razmišljanje učiteljev in staršev ter vgrajevanje potrebnih znanj v šolske programe. Nastavki projekta kažejo, da je POT proces v katerem je potreben in dobrodošel vsak.
Osvetlitev sodobne vzgoje, izobraževanja in vseživljenjskega učenja je na Forumu katerega častni gost in govornik je bil olimpionik Miro Cerar, spremljala predstavitev pedagogike Montessori v vrtcu Jana. Dobitnik letošnje Velike nagrade odličnosti in mojstrstva Otočec 2011 je dr. Janez Gabrijelčič, dobitnica nagrade za največ sprejetih novih delavcev v preteklem letu pa je ponovno Krka tovarna zdravil.
Kot je poudaril predsednik programskega sveta dr. Boris Bukovec v svojih zaključnih mislih, ostajamo udeleženci Foruma kritični do škodljivih pojavov v naši širši družbi predvsem pa neutrudni spodbujevalci napredka in iskalci vedno novih poti do odličnosti in mojstrstva. Naslednji Forum bo zato odstiral vse kar prikriva in preprečuje uveljavljanje družbene odgovornosti posameznikov in institucij.
Joža Miklič
‹ Nazaj
