Izjava za medije:
Novo mesto, 18. 3. 2021:
Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu je včeraj v sodelovanju s Fakulteto za management z Univerze na Primorskem organizirala virtualno 6. znanstveno konferenco Nove paradigme organizacijskih teorij 2021 z naslovom Raziskovanje in obvladovanje sprememb. Na konferenci je svoje prispevke predstavilo 18 avtorjev iz Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu, Fakultete za management iz Kopra, Ekonomske fakultete v Ljubljani, Univerze v Cambridgeu ter drugih slovenskih in tujih fakultet. Namen konference je bila izmenjava najnovejših spoznanj in akademskih razmišljanj v okviru raziskovanja in predvsem obvladovanja sprememb. S svojimi prispevki so se dotaknili najrazličnejših tematik, kot so kovčing v organizaciji, digitalizacija procesov, e-izobraževanje, menedžment in strateško odločanje, kazalniki kakovosti, tehnološke spremembe in napredne tehnologije ter mnogo drugih aktualnih raziskovalnih tematik.
Zadnji del konference je predstavljal odprti forum, na katerem so udeleženci razpravljali z gostom iz tujine, prof. dr. Razvanom-Lucianom Andronicom, o raziskovalnih priložnostih v novem desetletju, ki ga bo zaznamovalo novo obdobje programa Horizon Europe in s tem povezane znanstveno raziskovalne dejavnosti.
Kot ključna ugotovitev konference je bila prepoznana potreba nujnosti raziskovanja za uspešno prilagajanje novim izzivom in s tem obvladovanju sprememb, ki posebej v današnjem času zahtevajo konkretne odgovore na spremenjene razmere.
Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu
Zaključne ugotovitve programskega in organizacijske odbora NPOT 2021:
Na konferenci so bil predstavljeni različni vidiki ključnih »gradnikov nove paradigme organizacijskih teorij«:
- Kovčing v organizaciji
- Modeliranje odličnosti
- Strateško odločanje
- Kompetence
- Menedžment sistemov kakovosti
- Menedžment projektov
- Partnerstvo z dobavitelji
- Kakovost delovnega življenja
- Obvladovanje sprememb
- Organizacijsko svetovanje
- Digitalizacija procesov
- Kazalniki kakovosti
- Varnost
- Raziskovalna metodologija
- Organizacijska energija
- Avtopoieza
- Poslovno okolje
- Napredne tehnologije – 4.0
Ključne ugotovitve oziroma »ustvarjalni razmisleki«, asocirani ob predstavitvah, so bili naslednji:
- Osredotočenost v rezultate oziroma v cilje se umika osredotočenosti v samopreseganje in samorazvoj na osebni ravni, kar posledično zagotavlja razvoj celotne organizacije.
- Sistemsko razmišljanje je temelj za sistemsko delovanje, ki pa je ob tekočem osredotočanju v množico »podrobnosti« preveč zanemarjeno oziroma »opuščeno«.
- Pri iskanju organizacijskih rešitev je pomembno upoštevati stopnjo razvoja zavesti na ravni posameznika, organizacije in civilizacije ter se osredotočiti na dolgoročen razvoj zavesti.
- Odličnost dela v športnih klubih se odseva tudi v skrbi za razvoj osebne odličnosti posameznikov in ekip. Analogija velja za vse organizacije na splošno.
- Ko spreminjamo tehnologije moramo spremeniti tudi procese.
- Dimenzije uspešnosti so večplastne glede na uravnoteženost zadovoljevanja pričakovanja vseh deležnikov organizacije. ROE (donosnost na kapital) je le ena izmed dimenzij.
- Modeli ocenjevanja kakovosti oziroma zrelosti so sredstva za spodbujanje nenehnega izboljševanja. To je C v logiki PDCA.
- Učinkovitost pomeni delati stvari pravilno. Uspešnost pomeni delati prave stvari pravilno.
- Odločitveni modeli predstavljajo priložnost za njihovo digitalizacijo in uporabo umetne inteligence (AI).
- Z novim oblikami dela (delo od doma, projektno delo, prekarne oblike dela…) se pojavljajo novi izzivi raziskovanja prepleta kakovosti dela in življenja. Delamo da živimo ali živimo da delamo?
- Z razvojem tehnologij se mora sočasno razvijati tudi preskuševalne oziroma kalibracijske tehnologije oziroma procese.
- Svetovalec za organizacijske spremembe mora biti »organizacijski filozof«, saj proučuje življenje organizacije. Po osnovni definiciji je filozofija veda, ki raziskuje življenje. Organizacija je živ organizem. Organizacija so ljudje. Vodja mora postati »organizacijski filozof«. Vsak sodelavec mora postati »organizacijski filozof«. Tako se v »živi organizaciji« dosega nenehno izboljševanje in poslovna odličnost. V tako organizaciji zunanji svetovalci ostanejo »brez dela«.
- Digitalizacija procesov se ne more začeti brez predhodne prenove vseh procesov v organizaciji in njihove usklajenosti z organizacijsko strategijo. Parcialne digitalizacije ponujajo le parcialne učinke.
- Kazalniki kakovosti so sredstvo za doseganje nenehnega izboljševanja dela, procesov in organizacije. So sredstvo a niso sami po sebi cilj. So sredstvo za spodbujanje učenja, ustvarjalnosti in inovativnosti ter s tem poslovne odličnosti.
- »Pametni proizvodi«, »pametne tehnologije« in »pametne organizacije« podajajo nove izzive za raziskovanje na področju organizacijskih študij.
- Izboljševanje varnosti cestnega prometa, tako kot vseh procesov oz. sistemov, sloni v začetni fazi na odpravljanju vzrokov za poslabševanje varnosti. Tudi tu velja logika vzrok-posledica. To je klasičen »organizacijski izziv«. Brez »dviga zvesti« oziroma »dviga stanja duha« ne moremo priti »od kakovosti do odličnosti«.
- Fokus 35 zaključenih doktorski disertacij na FOŠ se je osredotočalo v raziskovanje različnih vidikov ljudi in njihovih razmerij – torej v skladu z definicijo ORGANIZACIJA-ciljno usmerjena razmerja med ljudmi.
- Raste delež uporabe mešanih metod in kvalitativnih, še vedno pa prevladuje uporaba kvantitativnih metod. Kvalitativne metod, še bolj pa mešane so primernejše za področje organizacijskih študij.
- Samozavedanje ima najbolj odločilen vpliv na ohranjanje in razvoj organizacijske energije.
- Spremembe v okolju so stalnica, posamezniki in organizacije pa imamo »svobodno voljo« za izbiro »odziva« na spremembe v okolju – ali sploh in kako se odzvati.
- Podatkovna znanost kot interdisciplinarna znanost ponuja nove izzive za raziskovanje na področju organizacijskih študij.
- Nove napredne tehnologije so zgodovinsko »sobivale« v »zastarelih organizacijskih modelih«, saj se s tehnologijo niso spreminjali tudi procesi, organizacija ali celo družbeno ekonomske ureditve.
- Vidik kakovosti dela in življenja se z uporabo naprednih tehnologij postavlja v »nov kontekst«, ki ga mora organizacijska znanost raziskati in ponuditi tudi »napredne organizacijske modele«.
- Sedaj smo v novem obdobju raziskovalnih programov EU, kjer so bili nedavno posodobljeni ključni strateški cilji programa Obzorje Evropa v podporo raziskovanju in inovacijam.
- Organizacijske znanosti in družboslovne vede igrajo ključno vlogo predvsem v stebru 2 v raziskovalnem programu Obzorju Evropa. Pomembna je osredotočenost na vlogo človeka po vseh šestih sklopih stebra 2.
- Ključno vlogo igra sestava partnerstev in vključevanje majhnih in srednjih podjetij, kjer je poudarek na inovacijskih potencialih projektov.
- Prvi koraki so bili zastavljeni po potencialnih raziskovalnih idejah.