Izjava za medije:
17. 3. 2023:
Včeraj je Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu v sodelovanju s Fakulteto za management Univerze na Primorskem, Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, Fakulteto za industrijski inženiring Novo mesto in Visoko šolo za upravljanje podeželja GRM Novo mesto organizirala virtualno 8. znanstveno konferenco Nove paradigme organizacijskih teorij 2023 z naslovom Raziskovanje in organizacijski razvoj. Na konferenci je bilo predstavljenih 13 prispevkov 20 avtorjev, mladih doktorjev znanosti, doktorskih študentov ter profesorjev in raziskovalcev tako iz domače Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu kot tudi drugih fakultet in organizacij. Namen konference je bila izmenjava najnovejših spoznanj in akademskih razmišljanj v okviru raziskovanja in predvsem organizacijskega razvoja.
Konferenco so začeli s plenarnim forumom z naslovom Prihodnost raziskovanja v organizacijskih vedah, ki ga je vodil zasl. prof. dr. Milan Ambrož. Preko zgodovinskega pregleda organizacijskega razvoja, teorij, pristopov ter spremenjenih paradigm, je predstavil najnovejše trende raziskovanja v organizacijskih vedah.
V duhu uvodnega foruma so bili na konferenci ob osredotočanju v večplastne razsežnosti raziskovanja predstavljeni različni vidiki ključnih »gradnikov nove paradigme organizacijskih teorij«, med drugim trajnostno ravnanje, uvajanje tehnologij industrije 4.0, vitka proizvodnja, PERMA model, silosni efekti, prepoznavanje dejavnikov tihe odpovedi, vplivi stilov vodenja, dimenzije kakovosti, duhovnost, informatizacija v podporo odločanju, organiziranost presejalnih programov, raven uporabe računalniškega programa in druge tematike.
Kot ključna ugotovitev konference je bila prepoznana potreba nujnosti raziskovanja za uspešno obvladovanje sprememb in osredotočenost raziskovanja glede na aktualne trende organizacijskega raziskovanja.
Zaključne ugotovitve programskega in organizacijske odbora NPOT 2023:
Na konferenci so bili ob osredotočanju v večplastne razsežnosti raziskovanja in organizacijskega razvoja predstavljeni različni vidiki ključnih »gradnikov nove paradigme organizacijskih teorij«:
- Raziskovalne metodologije.
- Trajnostno ravnanje.
- Organizacijske spremembe.
- Industrija 4.0.
- Vitka organizacija.
- PERMA model (Pleasant emotions, Engagement, Relationships, Meaning, Achievement).
- Silosni efekt.
- Tiha odpoved.
- Stili vodenja.
- Kakovost zdravstvene obravnave.
- Duhovna oskrba.
- Podpora odločanja.
- Programi zdravstvene preventive.
- Programska oprema.
Ključne ugotovitve oziroma »ustvarjalni razmisleki«, ki jih lahko strnemo ob predstavitvah 13 prispevkov 20 avtorjev so naslednji:
- Zgodovina razvoja organizacijskih paradigem in teorij nam še vedno lahko daje napotke za izzive sedanjosti. Naprej v preteklost?
- Organizacija je izvirni dinamičen fenomen v prostoru in času.
- Organizacije lahko ustvarijo ravnotežje stabilnosti in spremenljivosti, če razumejo mehanizme, ki omejujejo sposobnosti socialnega akterja, da deluje.
- Trendi organizacijskega raziskovanja:
- Razmerja v organizaciji.
- Koalicije.
- Partnerstva.
- Povezave z zunanjimi agencijami, lokalnimi skupnostmi, neprofitnimi organizacijami – sodelovalne aktivnosti in transformacije.
- Multi - disciplinarno raziskovanje organizacijskih mrež, lahko ustvari znanje o mehanizmih, ki omogočajo spremembe na sistemski ravni, na interaktivni, na ravni učenja, ki teče v diadičnem okolju na notranje organizacijskem okolju in v okolju organizacije in prilagajanje na spremenjeno fizično, družbeno, politično, ekonomsko in tehnološko okolje.
- Avtorji raziskav trajnostnega ravnanja z zdravili kot ključne dejavnike, ki vplivajo na namero za ravnanje največkrat izpostavljajo stališča, nadzor nad ravnanjem, subjektivne norme, znanje, ozaveščenost, zaznane koristi, zaznane grožnje in namige/spodbude za ravnanje. Namera za ravnanje je najbolj proksimalen napovedni dejavnik za ravnanje.
- Iz izidov raziskav je razvidno, da se v organizacijah v procesu uvajanja tehnologij industrije 4.0 srečujejo predvsem z organizacijskimi spremembami na področju ravnanja z ljudmi pri delu in organizacijske kulture.
- Pri proučevanju načel vitkega proizvajanja je bilo ugotovljeno, da na ROE vpliva načelo 4 (izravnavanje količine dela), načelo 5 (TPM), načelo 6 (nadzor procesov), načelo 8 (skupinska tehnologija), načelo 10 (vključenost zaposlenih) in načelo 11 (komunikacija z dobavitelji in vključenost strank).
- Zadovoljstvo zaposlenih predstavlja ključno osrediščenje PERMA modela (Pleasant emotions, Engagement, Relationships, Meaning, Achievement), saj zadovoljni zaposleni vplivajo na dobrobit organizacij, prispevajo k njihovi konkurenčni prednosti in posledično tvorijo boljšo skupnost.
- Raziskave potrjujejo povezave med kulturo »junakov podjetij« (Company Heroes) in »silosnim efektom" ob čemer en dejavnik krepi drugega, torej če se organizacijski silosi krepijo z mentaliteto junakov, je zaradi povečanega izolacionizma in nesodelovanja lahko ogroženo celotno podjetje.
- Med dejavniki, ki pomembno vplivajo na koncept tihe odpovedi so bili identificirani: slabo cenjeni zaposleni, pomanjkanje zavezanosti organizacij h kariernemu razvoju zaposlenih, neupoštevanje zaposlenih, izključenost zaposlenih pri organizacijskih odločitvah, nezadostna avtonomija pri delu in upad zaupanja v organizacijo.
- Raziskave kažejo, da določeni kognitivni dejavniki vplivajo na stil vodenja v organizacijah, le-ta pa s povratno zanko vpliva na uspešnost organizacij, da se stili vodenja, pogojeni z določenimi kognitivnimi dejavniki razlikujejo med organizacijami različnih velikosti ter da obstaja vpliv kognitivnih dejavnikov zaposlenih na uspešnost podjetja.
- Raziskave potrjujejo zavedanje pomembnosti spremljanja zadovoljstva staršev otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so uporabniki zdravstvenih storitev ob čemer se izpostavlja niz dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na njihovo zadovoljstvo (dostopnost obravnave, sodelovanje strokovnjakov in staršev, ustrezna komunikacija, aktivnosti za zmanjšanje anksioznosti staršev, na pacienta osredotočena oskrba in individualni pristop, neomejeni obiski, uporaba prilagojenega načrta zdravstvene obravnave, uporaba novosti, permanentno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, uvedba koordinatorjev obravnave ter merjenje zadovoljstva staršev…).
- Priznavanje in spoštovanje duhovnih prepričanj posameznikov iz različnih kulturnih okolij spodbuja raznolikost in vključevanje ter prispeva k bolj sprejemljivi in razumevajoči družbi, izvedene raziskave pa potrjujejo, da so duhovne potrebe pacientov pomembne za njihovo zdravje in dobro počutje. Velja razmislek o upoštevanje vidikov duhovnosti v vseh organizacijah še posebej v kontekstu ravnanja z ljudmi pri delu.
- Sistematična raziskavanja vodijo do rezultatov, ki omogočajo lažje in bolj smiselno implementacijo določenih funkcionalnosti v posebna analitična orodja, ki lahko pripomorejo tudi pri napovedovanju odsotnosti zaposlenih z delovnega mesta ter s tem kakovostnejšemu odločanju in obvladovanju procesov v organizacijah.
- Kakovostna organizacija in prepoznavnost preventivnih zdravstvenih programov sta bistvenega pomena za ohranjanje zdravja populacije in preprečevanje obolevnosti ob čemer se je potrebno usrediščiti v skrb za lastno zdravje, zdrav življenjski slog in samozaščitno vedenje.
- Sposobnost zajema ter hitre obdelave in analize podatkov je za organizacije danes izjemno pomembna. Usposobljenost uporabnikov programa Excel se v Sloveniji močno razlikuje glede na tip podjetja, saj so zaposleni v gospodarskih in storitvenih podjetjih bolj usposobljeni od zaposlenih v javni upravi, uporabniki z družboslovno izobrazbo pa zaostajajo za uporabniki z naravoslovnih področij in ekonomije.
17.11.2022:
Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu v sodelovanju s Fakulteto za management Univerze na Primorskem, Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, Fakulteto za industrijski inženiring Novo mesto in Visoko šolo za upravljanje podeželja GRM Novo mesto organizira 8. znanstveno konferenco »Nove paradigme organizacijskih teorij - NPOT«, z naslovom Raziskovanje in organizacijski razvoj, ki bo potekala 16. marca 2023, na daljavo v MS Teams okolju.
Tudi z letošnjo izvedbo konference, se po dosedanjih odličnih odzivih, ponovno osredotočamo v naš največji potencial – naše doktorje znanosti, ki so v zadnjih letih zaključili svoj doktorski študij. Ob njih zremo tudi v množico doktorandov, ki vneto raziskujejo in ob tem zorijo v lik bodočega doktorja znanosti. Prvi so svoje prispevke k znanosti že oblikovali in uspešno zagovarjali svoje doktorske disertacije, drugi pa v tem raziskovanju še iščejo dodatne ideje za izboljšanje svojih doktorskih raziskav.
K tej ciljni množici udeležencev dodajamo še doktorje znanosti in doktorande iz ostalih domačih in tujih fakultet ter jih animiramo k izmenjavi mnenj in predlogovter predstavitvi svojih doktorskih raziskav.
Ker pa je fakulteta skupnost študentov in profesorjev, se nam zdi smiselno, v dokaz verodostojnosti pa zadostno, v ta »doktorski forum« povabiti tudi profesorje in raziskovalce, ki imajo izkušnje z mentorstvi doktorandom in svoje akademsko poslanstvo udejanjajo v svoji raziskovalni odličnosti. Ker nas zanima, s kakšnimi najnovejšimi raziskovalnimi izzivi se ukvarjajo, jih vljudno vabimo, da se nam pridružijo.
Na letošnji konferenci NPOT tako ponujamo prostor za predstavitev že prepoznanih in nastajajočih prispevkov k znanosti mladih doktorjev znanosti, doktorandov ter visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Prepričani smo, da lahko skupaj soustvarimo in doživimo prvinsko akademsko vzdušje z obilico ustvarjalnih idej, njihove bogatitve in z željo po sodelovanju.
