Kakovost izobraževanja in usposabljanja v naši regiji
Sistem izobraževanja in usposabljanja kadrov v Sloveniji je harmoniziran s sistemom izobraževanja in usposabljanja ostalih evropskih držav in se v zadnjem obdobju, z namenom prilagajanja potrebam zaposlovalcev, nenehno tudi spreminja. Tu obstaja večna dilema o ustreznosti hitrosti in kakovosti tega prilagajanja. Zaposlovalci želijo, da imajo dijaki oziroma študentje po zaključku šolanja čim bolj razvite kompetence, potrebne za kakovostno opravljanje dela, šolski zavodi pa se trudijo izvajati takšne programe izobraževanja in usposabljanja, ki bi omogočali doseganje želenih kompetenc.
Ker se potrebe zaposlovalcev v zadnjih letih spreminjajo čedalje hitreje in korenitejše, se dosti hitreje in korenitejše spreminjajo tudi želeni kompetenčni profili, potrebni za zasedbo delovnih mest. Pojavlja se »fazni zamik« pri sledenju taki dinamiki s strani šolskih zavodov, ki pa se v našem prostoru uspešno premošča z zavedanjem, da je potrebno dijakom in študentom poleg temeljnih strokovnih kompetenc iz določenega področja, omogočiti razvoj predvsem kompetenc za samozavedanje potrebe po nenehnem učenju, ustvarjalnosti in inovativnosti. Še vedno pa velja »stara resnica o teoriji in praksi«, torej, da se strokovnjak za določeno področje razvija v prepletu šolskega in delovnega okolja.
Ključni izziv sistema izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji je po našem mnenju v boljši vertikalni usklajenosti želenih kompetenčnih profilov med srednješolskim in visokošolskim sistemom ter v zmanjšanju raznolikosti programov na račun zagotavljanja čim širšega kompetenčnega profila diplomanta oziroma bodočega zaposlenega. Da izzivi prihodnosti potrebujejo kadre s »širokim T (talentom)« in ne več z »ozkim T (talentom)« pa je že dolgo časa znana napoved strokovnjakov za ravnanje z ljudmi pri delu.
V naši regiji je tradicionalno prisotna visoka zavest o pomenu kakovosti izobraževanja in usposabljanja, kar se udejanja v več desetletij dolgim uspešnim sodelovanjem med zaposlovalci in šolskimi zavodi. Našo regijo lahko imenujemo kar »regija odličnosti« saj ustvarja velik delež dodane vrednosti celotne države, je prva po čistem dobičku na zaposlenega in beleži največje število dobitnikov Priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost.
Srednješolski in visokošolski zavodi so se pri nas ustanavljali kot odgovor na potrebe gospodarskega okolja. Ključni akterji tega ustanavljanja so bili ravno predstavniki gospodarstva, ki so prenašali dobre prakse internega izobraževanja in usposabljanja na šolske zavode. S tem se je prenašala tudi potreba po sodelovanju in predvsem zavedanje pomena razvoja ustreznih kompetenc zaposlenih. V naši regiji deluje več velikih gospodarskih organizacij, ki imajo tudi lastne centre za izobraževanje in usposabljanje, tako da se vzpostavlja sodelovanje tudi med temi centri in šolskimi zavodi.
Pomembno se nam zdi poudariti tudi dejstvo, da imamo v naši regiji sodobno organizirano in učinkovito vodeno regijsko gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine (GZDBK), ki ponuja širok in vedno aktualen nabor izobraževanj in usposabljanj ter primerov dobrih praks, ki predstavljajo priložnost za bogatenje ustvarjalnih potencialov zaposlenih kot tudi bodočih zaposlenih.
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan
