Naprej v preteklost
Kultni film iz leta 1985 je imel pomenljiv naslov: »Back to the Future«. Ta naslov se kot »nazaj v prihodnost« velikokrat uporablja v kontekstu razlage »prihodnosti iz naukov preteklosti«.
Tudi meni je ta razlaga blizu, le da me moti vrstni red besed. Besedna zveza ponuja najprej izraz »nazaj«, kar marsikoga navede na misel, da se ob tem pričakuje »potovanje v preteklost, če želiš spoznati prihodnost«. V splošnem prepričanju, da je naš današnji trenutek izjemno unikaten, edinstven, kompleksen, turbulenten … pač, da ga v »zgodovini« še ni bilo, je »potovanje nazaj« percipirano kot izguba časa. In nauke iz zgodovine spregledamo.
Ker je večini bližja misel o nenehnem napredovanju, drvenju proti izzivom, hlastanju po nedoseženem, ustvarjanju presežkov ... pa je po moje besedna zveza, ki najprej ponuja besedo »naprej«, primernejša. Torej »naprej v preteklost« oziroma »potujemo naprej in uporabimo spoznanja preteklost«.
Fizična in/oziroma virtualna realnost dinamike današnjega civilizacijskega trenutka nam »dopoveduje«, da »nimamo časa« gledati nazaj, saj so pred nami »edinstveni in do sedaj še ne zaznani« izzivi.
V kontekstu aktualizacije besedne zveze »naprej v preteklost« pa izpostavljam ugotovitev svetovnega ekonomskega foruma v Davosu iz »davnega« leta 2001, ki je poudarjala, da mora globalizacija v prihodnosti vključevati tudi ekologijo ter spoštovanje človekovih pravic in vrednot. Ob tem so z »debelimi črkami« poudarili, da je najpomembnejša zavest, da pripadamo skupnosti in to v dveh aspektih:
- Smo člani človeštva in pripadamo globalni biosferi – pripadamo omrežju relacij oz. življenjskemu spletu (the web of life).
- Smo člani človeške skupnosti, ki mora temeljiti na dostojanstvu in temeljnih človekovih pravicah, ki imajo tri razsežnosti:
- Biološko (zdravo okolje, varna in zdrava hrana).
- Spoznavno (vključevanje v izobraževanje in pridobivanje znanja, svoboda misli in izražanja).
- Socialno (prva človekova pravica v deklaraciji OZN je pravica do življenja, svobode in varnosti človeka).
Kaj zadnja alineja, ki omenja prvo človekovo pravico do življenja, svobode in varnosti ni vredna upoštevanja logike »naprej v preteklost«?
Kaj ne moremo doumeti, da vojskovanje krati prvo človekovo pravico iz deklaracije OZN?
Kaj res ne velja več, da je zgodovina naša najboljša učiteljica?
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan
