Odprta znanost

Osnovni pojmi

Osnovni pojmi

Odprta znanost predstavlja sodoben pristop k raziskovanju, ki spodbuja preglednost, dostopnost in ponovno uporabo znanstvenih rezultatov. V Sloveniji usmerjanje na tem področju zagotavlja ARIS, ki objavlja priporočila, smernice in novosti na spletni strani Novosti s področja odprte znanosti.

Temeljna načela odprte znanosti so:

  • takojšnja in splošna dostopnost znanstvenih del, ki so rezultat javnega financiranja znanstvenoraziskovalnega dela (na primer znanstvene objave ali pa raziskovalni podatki) na svetovnem spletu brez naročniških omejitev;
  • deljenje in skupna uporaba programske, strojne in druge opreme, ki jo raziskovalci uporabljajo pri svojem delu;
  • transparentnost znanstvenih metod, protokolov in eksperimentov;
  • ponovno rabo raziskovalnih podatkov;
  • spodbujanje poštenih in transparentnih metod vrednotenja raziskovalnega dela;
  • spodbujanje in promocija povezovanja znanosti z javnostjo;
  • spodbujanje praks odprte znanosti na drugih področjih kot sta na primer izobraževanje in kultura;
  • spodbujanje sprememb v kulturi raziskovalnega dela v smeri sodelovanja med raziskovalci in omejevanja tekmovalnosti na tem področju.
    Več: ARIS – Odprta znanost

Odprti dostop (angl. open access) je pomemben del sodobnega znanstvenega komuniciranja, saj omogoča širšo dostopnost znanstvenih rezultatov in spodbuja njihovo ponovno uporabo. Cilj odprtega dostopa je zagotoviti, da so znanstvene publikacije in raziskovalni rezultati prosto dostopni na spletu, brez finančnih ali tehničnih ovir za uporabnike. Takšen pristop prispeva k hitrejšemu širjenju znanja, večji preglednosti raziskovalnega dela ter večji družbeni koristi znanstvenih dosežkov.

Odprti dostop omogoča brezplačen dostop do celotnih rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela na svetovnem spletu ter upravljanje avtorskih pravic s prostimi licencami. Uporabniki imajo pravico, da ne le berejo, shranijo in natisnejo vsebino, temveč jo tudi kopirajo, uporabljajo, širijo, prenašajo ter javno prikazujejo. Poleg tega lahko ustvarjajo in širijo izpeljana dela v vseh digitalnih medijih in za katere koli odgovorne namene. Takšen način objavljanja povečuje vidnost raziskovalnih rezultatov, spodbuja sodelovanje med raziskovalci ter omogoča učinkovitejši prenos znanja v družbo.

Raziskovalni podatki

Raziskovalni podatki

Pomemben del odprte znanosti predstavljajo raziskovalni podatki, ki so definirani kot zapisi o dejstvih v različnih oblikah, kot so številčni podatki, besedila, zvok ali slike, in predstavljajo temelj za znanstveno raziskovanje. Znotraj znanstvene skupnosti so ti podatki priznani kot primerno orodje za preverjanje veljavnosti raziskovalnih ugotovitev (OECD, 2007, str. 13). Pridobljeni so z različnimi metodami, ki služijo za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez ter izpeljavo in predstavitev spoznanj (Slovar odprte znanosti, 2026). Raziskovalni podatki so osrednji element odprte znanosti, njihov odgovoren in načrten dostop pa je podprt z načeli FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable), ki zagotavljajo, da so podatki najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni.

Za zagotovitev kakovostnega upravljanja raziskovalnih podatkov je priporočljivo, da raziskovalec že pred začetkom raziskave pripravi načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23) določa, da mora financer pri projektih, ki so iz javnih sredstev financirani najmanj v 50 %, od izvajalcev zahtevati pripravo in redno posodabljanje NRRP. V Sloveniji je ARIS pripravil pripravil spletni obrazec za oddajo Načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki (NRRP).

V slovenskem prostoru nastajajo obsežni priročniki in smernice, ki raziskovalcem pomagajo pri pripravi načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP). Med njimi sta temeljna Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki (2025) in Spoznaj FAIR (2024), ki celostno predstavi odprto znanost in FAIR-pristope.

Za praktično izvajanje principov odprte znanosti so na voljo tudi smernice za pripravo NRRP. Dodatno projekt Spoznaj nudi usposabljanja o FAIR-praksah in deljenju podatkov, ki so primerna za raziskovalce na. Skupaj vsi ti viri podpirajo raziskovalce pri odgovornem ravnanju s podatki ter spodbujajo bolj odprto, povezano in kakovostno znanost v Sloveniji.

Nekaj aktualnih predlog za izdelavo NRRP pripravljenih s strani financerjev in drugih institucij, najdete na spodnjih povezavah:

Odprto objavljanje

Odprto objavljanje

Odprto objavljanje (angl. open access publishing) je način znanstvenega objavljanja, pri katerem so znanstvene publikacije prosto dostopne na internetu brez naročnin ali drugih finančnih omejitev za bralce. Namen odprtega objavljanja je omogočiti čim širšo dostopnost znanstvenih rezultatov, povečati vidnost raziskovalnega dela ter spodbuditi izmenjavo znanja med raziskovalci, strokovno javnostjo in širšo družbo. Takšen način objavljanja prispeva k hitrejšemu razvoju znanosti, saj omogoča, da so raziskovalni izsledki dostopni takoj po objavi in jih lahko uporablja širša raziskovalna skupnost.

Odprto objavljanje se najpogosteje uresničuje na dva načina. Prvi je zlata pot odprtega dostopa, kjer so članki objavljeni neposredno v odprtodostopnih revijah ali knjigah, ki omogočajo takojšen prost dostop do celotnega besedila. Drugi način je zelena pot odprtega dostopa, pri kateri avtorji poleg objave v reviji svoje delo shranijo tudi v institucionalni ali tematski repozitorij, kjer je dostopno širši javnosti. Pomemben del odprtega objavljanja je tudi uporaba odprtih licenc, kot so licence Creative Commons, ki določajo pogoje uporabe, deljenja in ponovne uporabe znanstvenih del.

Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23) v okviru financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz javnih virov v Republiki Sloveniji v višini najmanj 50 % in Evropska komisija v Okviru programa Obzorje Evropa določata, da upravičeni prejemniki sredstev lahko članke objavijo na kateri koli način, ki omogoča izpolnjevanje obveznosti takojšnje odprtosti:

  • v zlatih in diamantnih revijah – revije, ki so v celoti odprte brez naročnine za branje (poiščete jih na Directory of Open Access Journals (DOAJ), https://doaj.org/)
  • na založniških platformah za odprte objave (npr. Open Research Europe),
  • v hibridnih revijah, ki so odprte le delno (upravičene so le tisti članki, ki so objavljeni v odprtem dostopu in stroške odprtosti (APC) pokrije nabavni konzorcij).

Individualno plačilo stroškov APC za odprtodostopne objave v hibridnih revijah ni upravičen strošek v okviru pogodbe o financiranju. Objave so zato možne predvsem prek konzorcijskih transformativnih pogodb, ki omogočajo dostop do vsebin revij in hkrati odprtodostopno objavljanje v teh revijah, pri čemer stroške odprtosti krije nabavni konzorcij. Pri financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz javnih virov v Republiki Sloveniji uredba v prehodnih določbah določa tudi nekatere posebne izjeme.

Več informacij o odprtem objavljanju je na voljo na portalu Odprte objave.si, kjer lahko v bazi podatkov poleg ustreznih odprtodostopnih revij poiščete tudi hibridne revije, ki so glede na vašo afiliacijo in članstvo institucije v konzorcijih mednarodne znanstvene literature na voljo za odprte objave.

Zakonodaja odprte znanosti

Zakonodaja odprte znanosti

Zakonodaja odprte znanosti v Sloveniji določa pravni okvir za odprt dostop do znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela. Cilj te zakonodaje je zagotoviti večjo dostopnost znanja, večjo preglednost raziskovalnega procesa ter učinkovitejšo uporabo javno financiranih raziskovalnih rezultatov. Odprta znanost spodbuja tudi sodelovanje med raziskovalci, institucijami in širšo družbo ter omogoča ponovno uporabo znanstvenih vsebin.

Pomemben pravni temelj predstavlja Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki uvaja načela odprte znanosti v slovenski raziskovalni prostor. Zakon določa, da morajo biti rezultati raziskav, ki so financirane z javnimi sredstvi, praviloma dostopni v odprtem dostopu, kadar je to mogoče. To vključuje odprt dostop do znanstvenih publikacij ter ustrezno ravnanje z raziskovalnimi podatki, pri čemer je treba upoštevati tudi varstvo osebnih podatkov, avtorske pravice in druge pravne omejitve.

Dodatno področje podrobneje ureja Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23). Uredba določa obveznosti raziskovalnih organizacij in raziskovalcev pri objavljanju znanstvenih rezultatov v odprtem dostopu ter pri ravnanju z raziskovalnimi podatki. Med drugim določa, da morajo izvajalci raziskovalnih projektov, ki so financirani iz javnih sredstev v višini najmanj 50 %, zagotoviti odprt dostop do znanstvenih objav ter pripraviti načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP).

Slovenska zakonodaja se pri tem usklajuje tudi z evropskimi politikami odprte znanosti, predvsem z zahtevami Evropske komisije v okviru programa Obzorje Evropa, ki spodbuja takojšnjo odprto objavo znanstvenih rezultatov ter odgovorno ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost). Takšen pravni okvir omogoča boljšo dostopnost znanja, spodbuja inovacije ter krepi vlogo znanosti v družbi.

Ostali akti:

Repozitoriji

Repozitoriji

Zaupanja vredni repozitoriji so digitalna okolja za varno, dolgoročno in urejeno hrambo raziskovalnih rezultatov, kot so znanstvene publikacije, raziskovalni podatki, programska oprema, multimedijska gradiva in druga spremljajoča dokumentacija. Takšni repozitoriji podpirajo načela odprte znanosti ter omogočajo trajno dostopnost in ponovno uporabo raziskovalnih rezultatov.

Pri izbiri repozitorija je priporočljivo dati prednost področnim repozitorijem, če ti za določeno znanstveno področje obstajajo. Če tak repozitorij ni na voljo, je smiselna uporaba institucionalnega repozitorija ali splošnega mednarodnega repozitorija. Pri preverjanju kakovosti in zanesljivosti repozitorijev lahko pomagajo tudi imeniki, kot so re3data, OpenDOAR in ROAR, pri podatkovnih repozitorijih pa je pomemben pokazatelj kakovosti tudi certifikat CoreTrustSeal.

Slovenski repozitoriji

V Sloveniji deluje več repozitorijev, ki omogočajo odprto objavo znanstvenih publikacij, zaključnih del in raziskovalnih podatkov:

Mednarodni repozitoriji

Če za posamezno raziskovalno področje ni ustreznega slovenskega repozitorija, se lahko raziskovalni rezultati shranijo tudi v mednarodne repozitorije:

Iskalniki in imeniki repozitorijev

Za iskanje ustreznega repozitorija so na voljo tudi mednarodni registri: