Evropska unija, država, pokrajine in občine so organizacije!?!
Če razumemo organizacijo preko »FOŠeve« definicije: »Ciljno usmerjena razmerja med ljudmi – ORGANIZACIJA.«, potem si lahko poenostavimo način razmišljanja o pravih in pravilnih aktivnostih znotraj marsikatere organizacije.
To velja tako za družino v kateri živimo, kot tudi za organizacijo v kateri delamo. Velja tudi za naše občine, za naše pokrajine (ki jih bomo imeli) kakor tudi za našo državo (ki jo imamo) in bi moralo veljati tudi za Evropsko unijo (ki jo še vedno imamo).
Vse to so organizacije in jih moramo tako tudi obravnavati. Če nimamo postavljenih ciljev, potem jih moramo ob strateškem razmisleku o poslanstvu, viziji in strateških usmeritvah najprej poiskati. Ko tako opredelimo cilje, moramo doseči usmerjanje ljudi k tem skupno opredeljenim ciljem. Brez jasno opredeljenih ciljev ni možno doseči ciljno usmerjenih razmerij. Ne gre. Drugi del definicije ne moremo realizirati, če prej ne realiziramo prvi del definicije. Cilji so potreben pogoj, usmerjanje razmerij med ljudmi za doseganje ciljev pa zadosten pogoj.
Prepričan sem, da če bi imeli več znanja, sposobnosti in veščin, torej kompetenc iz področja organizacije in menedžmenta, bi imeli manj nedorečenosti na ravni Evropske unije, države, pokrajin, občin in organizacij.
Splošna kriza vodenja in neučinkovitost ukrepanja na ravni Evropske unije, države, pokrajin, občin in organizacij je tudi pokazatelj nepoznavanja osnov organizacije in menedžmenta. Očitna je odsotnost zavedanja in vedenja kako vzpostaviti ustrezne sisteme vodenja s cilji in kako ljudi usmerjati za doseganja teh ciljev.
Tako kot je logično, da se človek ob bolezni najprej zateče po nasvet k »doktorju splošne medicine« in kasneje k »doktorju specialistu«, bi bil že skrajni čas, da bi za reševanje organizacijskih problemov najprej poiskali nasvet »doktorjev organizacije« in šele zatem nasvete »doktorjev ostalih ved«.
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan
bjMFE0xZoFY
