E-učilnica Spletni referat Slovensko English

Vseobsežnost organizacijskih študij

V času različnih razumevanj realnosti se vedno znova ponuja razmislek o vseobsežnosti organizacijskih študij. To velja še posebej, če organizacijo razumemo skozi »FOŠevo« definicijo: »Ciljno usmerjena razmerja med ljudmi – ORGANIZACIJA«. Pri tej vseobsežnosti ne želim razčlenjevati vseh vidikov, se mi pa zdi v tem trenutku pomembno poudariti vidike, ki so povezani z akademskim prostorom.

Da bi bil pri tem čim bolj prepričljiv, povzemam definicijo organizacije, ki sovpada s »FOŠevo«. Standard ISO 9001 prepoznava organizacijo kot vzajemen preplet procesov, proces pa definira kot »skupek med seboj povezanih ali vzajemno vplivajočih aktivnosti, ki pretvarjajo vhode v izhode.« Če tu zaradi plastičnosti dodam še Ishikawin pogled na proces preko »ribje kosti«, potem vidimo, da vsak proces na vsakem delovnem mestu predstavlja interakcijo izvajalca procesa, delovnega sredstva, predmetov dela, postopka dela in vplivov okolja.

Torej, če v organizaciji kot prepletu procesov v teh procesih vidimo človeka, delovna sredstva, predmete dela, postopke dela in delovno okolje, potem se tu vidijo tudi dokazi o vseobsežnosti organizacijskih študij. V področje organizacijskih študij tako sodijo proučevanja človeka in njegovih razmerij do ostalih, kot tudi proučevanja vidikov delovnih sredstev, postopkov dela in delovnega okolja. Torej v domeno organizacijskih študij tako sodijo tudi procesni inženiring, industrijski inženiring, tehnološki inženiring, IKT, informatizacija procesov, varovanje informacij, virtualnost, varnost pri delu, varovanje okolja, ravnaje z okoljem, storitve,...

In zakaj sem se odločil ravno za razmišljanja o vseobsežnosti organizacijskih študij? Zato, ker opažam, da veliko fakultet namesto, da bi se osredotočale v svoja glavna področja delovanja kot jih imajo opredeljene v svojih statutih, pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu posegajo v področje organizacijskih študij. To je po svoje dobro, saj se s tem krepi pomen potrebe po obvladovanju organizacijskih vsebin, po drugi strani pa je to lahko akademsko sporno, tako po strokovni, kot tudi po etični plati. V našem akademskem prostoru smo namreč vse prepogosto priča "strokovnjakom", ki se brez ustrezne izobrazbe, raziskovalne dejavnosti in razumevanja posameznega področja vpletajo v področja izven njihovih habilitacijskih področij. Tovrstna praksa je še posebno pogosta na področju organizacijskih študij, ki s svojo vseobsežnostjo pogosto vstopajo na druga področja, po drugi strani pa postajajo žrtev obratne logike, ko druga področja vstopajo na polje organizacije, vendar brez ustreznega posluha za specifike organizacijskih študij.

Ob tem me veseli dejstvo, da v študijskih programih FOŠ našim študentom ponujamo ta »vseobsežen« vpogled v organizacijske študije in da se člani našega akademskega zbora raziskovalno usmerjajo v vse te vidike »organizacije«. In to na način, ki še vedno spoštuje druga znanstvena področja in ohranja dostojanstvo prepletanja posameznih znanstvenih področij.

prof. dr. Boris Bukovec, dekan

 

rUAT-ZMgoqc