Ekologija postaja krovna znanost
V sklopu vsakoletnih predavanj o teoriji organizacije, obvladovanja sprememb in odličnosti, s študenti zelo doživeto razpravljamo tudi o »aktualnem civilizacijskem trenutku«. Pri tem nikoli ne pozabim izpostaviti avstrijsko-ameriškega fizika in filozofa Fritjofa Capro ter njegove temeljne knjige The Turning Point iz leta 1982 in The Web of Life iz leta 1996. Posebej poudarim, da kljub temu, da sta bili obe izdani v prejšnjem tisočletju, nam poznavanje njune vsebine pomaga pri razumevanju obstoječih in nakazanih civilizacijskih trendov.
Capra razlaga, da bosta na življenje v »našem« stoletju močno vplivali dve razvojni tendenci, ki imata osnovo v mrežnem delu in novih prebojnih tehnologijah, sta pa v koliziji, saj se nahajata na isti linija in imata nasprotni smeri:
• Globalni kapitalizem, ki je usmerjen v globalno ekonomijo in maksimiranje koristi in moči elite.
• Pojav skupnostih, temelječih na ekologiji in ekodesignu, ki so usmerjene v maksimiranje vzdržnega medmrežja življenja.
O globalnem kapitalizmu tokrat nimam namena razpravljati, saj ga vsak od nas »živi in prepoznava« po svoje, usmeril se bom raje v drugo razvojno tendenco – ekologijo. Sicer se mi zdi bolj smiselno ukvarjati z nečim, kar predstavlja rešitev in ne z nečim, kar predstavlja problem.
Capra izpostavlja celovit in z vidika organizacijskih študij zelo pomenljiv nabor principov ekologije:
• Omrežja
• Cikličnost
• Sončna energija
• Partnerstvo
• Različnost
• Dinamično ravnotežje.
S študenti ob zaključku tega sklopa o »aktualnem civilizacijskem trenutku« razpravljamo o možnostih in poteh prehoda v družbo in organizacije, temelječe na ekologiji. Ob tem se hitro poenotimo, da so »posamezni odtenki« ekologije že prisotni in prepleteni z logiko globalnega kapitalizma, da se »zeleno« dobro trži, da se pojem »trajnostni razvoj« v globalnem kapitalizmu uporablja in predvsem zlorablja ... in da se »točka preloma« približuje. Zakon prehoda kvantitete v kvaliteto namreč velja tudi za prehajanja družbe iz globalnega kapitalizma v družbo, temelječo na ekologiji.
Ob koncu se vrnem »pred lastni akademski prag«, kjer moramo ekologijo sprejeti kot krovno znanost, ji priznati prevlado nad fiziko in smiselno redefinirati sistem vrednot družbe, organizacij in posameznikov. Pri vsej tej preobrazbi pa je ključno doseganje višje stopnje zvesti ob udejanjanju etičnosti razmišljanja in delovanja.
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan
