Ravnanje z ljudmi pri delu
Svoj prvi znanstveni članek z naslovom: »Human Resources Management (HRM) je ključni proces pri vpeljavi TQM«, sem pred tremi desetletji objavil v reviji Organizacija in kadri Fakultete za organizacijske vede v Kranju, kjer sem ravnokar zaključil svoj magistrski študij pod mentorstvom profesorja in »guruja kakovosti«, prof. dr. Radovana Andrejčiča. V zaključnem delu članka sem v svojem življenjepisu zapisal, da sem kot direktor Direkcije kakovosti v podjetju TPV odgovoren za razvoj in aplikacijo sistemov kakovosti in razvoja kadrov.
V samem članku in tudi v tedanjem službenem okolju me je »mučila« kratica HRM, ki se je zelo pogosto prevajala v besedno zvezo »menedžment človeških virov« ali pa »ravnanje s človeškimi viri«. V članku sem se, po posvetu z mentorjem, odločil za uporabo kratice HRM, v službenem okolju pa se je moje delovno mesto preimenovalo v pomočnik generalnega direktorja za kakovost in kadre. To, da smo združili področje kakovosti in kadrov se nam je tedaj zdelo čisto normalno, saj smo se zavedali dejstva, da je govor o kakovosti, govor o ljudeh.
Enoznačnost prevoda HRM se tedaj, pa vse do danes še ni »zgodila«. Ko sem pred dvema desetletjema zaključeval svoj doktorski študij, sem za potrebe prevoda HRM uporabil besedno zvezo: »usmerjanje človekovih ustvarjalnih zmogljivosti«, kjer sem se ponovno izognil besedi »menedžment človeških virov«. Namesto menedžment mi je v kontekstu HRM bila bližja beseda usmerjanje, namesto človeški beseda človekovih in namesto »ponižujoče« besede vir sem uporabil besedno zvezo »ustvarjalne zmogljivosti«.
Na FOŠ študentom na prvi stopnji ponujamo predmet Ravnanje z ljudmi pri delu, na magistrski stopnji pa nadgradnjo le tega z imenom Ustvarjalnost in inovativnost. Pri imenovanju predmeta na prvi stopnji smo prevzeli ime Ravnanje z ljudmi pri delu, ker se nam je zdelo najboljša izbira. Tako se je imenoval tudi predmet ter učbenik prof. dr. Bogdana Lipičnika, ki sta mu tedaj stroka in akademska skupnost priznavala vodilno vlogo na področju HRM.
Pri imenu predmeta na magistrski stopnji smo prva leta vztrajali pri Zaposleni in ustvarjalnost, ob prenovi pa smo besedo »zaposleni« umaknili, saj se nam je zdela »preveč ozka« v kontekstu različnih oblik delovnih razmerij. Po analogiji Modela odličnosti EFQM smo dodali besedo inovativnost ter s tem poudarili smiselno zaporednost procesa učenja preko ustvarjalnosti do inovativnosti. Tako se ta predmet sedaj imenuje Ustvarjalnost in inovativnost.
Če se akademska stroka »tu še vedno malo lovi«, pa v naših organizacijah zagotovo ne boste našli besedne zveze »direktor za človeške vire« ali »sektor/oddelek za človeške vire« temveč bolj »racionalne« nazive kot so »direktor za kadre« ali »kadrovski sektor/oddelek«.
Osebno pa mi je še vedno in čedalje bolj smiseln prevod HRM kot ravnanje z ljudmi pri delu - še posebej v kontekstu TQM, kjer poudarjamo, da je pri potovanju od kakovosti do odličnosti najpomembnejša kakovost dela. Pa tudi prof. dr. Radovan Andrejčič nam je nenehno ponavljal: »Kakovost se pridela.«
Vsem našim študentom želim uspešen začetek študijskega leta 2022/2023 ter obilico ustvarjalnih trenutkov.
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan
