Govor o organizaciji, kakovosti in spremembah je govor o ljudeh!
Področji kakovosti in obvladovanja sprememb sovpadata in ob tem prepoznavamo tudi sovpadanja njunih teoretičnih izhodišč.
Obvladovanje sprememb je bila neposredna in posredna tematika obravnav mnogih raziskovalcev. Smiselno se mi zdi poudariti njihove »temeljne gradnike« na osebni, skupinski in organizacijski ravni, ki se s svojo uporabnostjo dokazujejo v vsakdanji praksi množice odličnih organizacij.
Na osebni ravni Maslow, Herzberg, Vroom, Lawler, Hackman & Oldham ter Skinner poudarjajo pomen individualne motivacije, zadovoljstva pri delu, vrednot, pričakovanj ter predvsem stimulativnega nagrajevanja obnašanja, verodostojnega skupnim vrednotam. Predlagajo predvsem usmeritev v razvoj kariere, obogatitev dela, izboljšanje delovnih pogojev, zagotovitev povratne informacije in pravičnega sistema nagrajevanja.
Lewin, Argyris ter Bion dajejo na skupinski ravni velik pomen področju povezovalnih sil, vrednot, norm, zavezanosti vrednotam, timski podzavesti in osebni verodostojnosti. V praktičnih pristopih poudarjajo neizogibno potrebo po krepitvi kulture timskega dela ter odločujoč pomen verodostojnosti vodij, torej skladnosti promovirane paradigme z lastno dejavnostjo.
Uspeh obvladovanja sprememb na sistemski ravni Likert, Lawrence & Lorsh ter Levison pripisujejo izboru ustreznega stila vodenja, optimalni organizacijski strukturi, uspešnim notranjim kot tudi zunanjim relacijam ter gojenju organizacijske kulture. V procesu izvedbe predlagajo participativni menedžment, celovito vzpostavitev sistema povratnih informacij, sprotno prilagajanje organizacijskih struktur, prepoznavanje različnih identitet organizacije in njihovo integracijo v učinkovito organizacijsko kulturo.
Ob zaključnem razmisleku pa ponovno izpostavljam »FOŠevo« definicijo: »Ciljno usmerjena razmerja med ljudmi – ORGANIZACIJA« in ob tem naprošam za bralčev razmislek o povezavi te definicije s predhodno izpostavljenimi »temeljnimi gradniki« obvladovanja sprememb na osebni, skupinski in organizacijski ravni.
Govor o ORGANIZACIJI je govor o ljudeh, govor o KAKOVOSTI je govor o ljudeh in tudi govor o SPREMEMBAH je govor o ljudeh.
Nič novega! To je veljalo že v preteklosti, velja v sedanjosti in bo veljalo tudi v prihodnosti. Žal pa je to osnovno dejstvo, v iskanju »novih rešitev v novih izzivih« prevečkrat pozabljeno, spregledano, zanemarjeno ...
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan
