Odličnost univerze
Pred dobrimi petimi leti sem predstavil svoje razmišljanje o akademski avtonomiji in ko danes povezujem svoje misli v kontekstu pospešenega procesa ustanavljanja javne univerze v Novem mestu, sem jih ponovno prebral.
Berem, razmišljam in poskušam kaj spremeniti, dodati, poenostaviti, izboljšati,… Mi ne uspeva. Spreminjam le naslov iz akademske avtonomije v odličnost univerze, pripisujem te tri uvodne odstavke in povzemam izviren tekst.
Ob tem me prevzema prijeten občutek, da s tem potrjujem svojo stanovitnost namena in tudi stanovitnost namena FOŠ. Stanovitnost namena je namreč eden od gradnikov odličnosti.
Fakulteta je po osnovni definiciji skupnost študentov in profesorjev. Odličnost fakultete temelji na akademski kulturi, ki izhaja iz akademskega etosa vsakega in vseh članov akademskega zbora. Ta akademska kultura mora biti še posebej skrbno negovana v preletu izvajanja študijskih programov in raziskovalnega dela preko projektov, konferenc in založniške dejavnosti. Odlične fakultete to dosegajo v sodelovalnem in sinergijskem odnosu med študenti in člani akademskega zbora.
Odlične fakultete se zavedajo tudi dejstva, da v naravi prevladujoč vzorec sodelovanja ponuja priložnosti iskanja sinergij z drugimi fakultetami. Različnost je priložnost za rast in razvoj. Iskanje sinergij med različnimi fakultetami pa mora potekati v partnerskih odnosih. Pri tem potovanju od kakovosti k odličnosti fakultete in njenih partnerskih povezav pa mora biti zagotovljena in negovana njena akademska avtonomija.
Moja najljubša razlaga in razumevanje akademske avtonomije izhaja iz usmeritve, ki jih je prof. dr. France Bučar opredelil kot izhodišča Slovenije pri njenem vključevanju v Evropsko unijo. Ob smiselni interpretaciji le teh, menim, da je za ohranitev akademske avtonomije potrebna:
- Ohranitev lastne identitete in organizacijske kulture.
- Ohranitev suverenosti lastnega akademskega področja.
- Ohranitev enakovrednosti z ostalimi članicami.
Izkoriščanje ustvarjalnih zmogljivosti in zagotavljanje možnosti za doseganje osebne odličnosti vsakega in vseh zaposlenih.
Naša država in še posebej naša regija - regija odličnosti si zasluži odlično univerzo. Da pa postane univerza odlična, vidimo potreben pogoj v odličnosti njenih članic, zadosten pogoj pa v vzpostavitvi skupne kulture odličnosti univerze kot celote in spoštovanju akademske avtonomije vsake in vseh članic.
Za udejanjanje take kulture je potrebnega veliko znanja, volje, iskrenosti in predvsem verovanja v poslanstvo univerze, ki ga prepoznavamo v sooblikovanju odlične znanosti in stroke z namenom nenehne izmenjave in prenosa znanja ter reševanja izzivov sonaravnega trajnostnega razvoja.
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan