5. velika nagrada odličnosti in mojstrstva, leto 2002
Prejemnik: prof. dr. Ivan Turk
Obrazložitev:
Nagrajenec 5. velike nagrade odličnosti je bil prof. dr. Ivan Turk. Odličnost mu ni tuja, saj prav odličnost je njegov stil življenja. Odličnost je vgrajena v njegovo delo v poslovnem svetu, v njegov odnos do drugih in v njegov odnos do samega sebe. To dokazujejo tudi prispevki na srečanjih odličnosti in mojstrstva, saj je predstavil znake odličnosti pri človeku nasploh, pri njegovem delovanju v gospodarstvu in v upravi, letošnje leto pa ima referat o znakih odličnosti v človekom prostem času.
Ovrednotenje dela prof. dr. Ivana je za posameznika skoraj nemogoče, čeprav njegovo delo tako dobro pozna, saj je s svojim proučevanjem zašel na toliko področij, da jih specialist z enega ali dveh področji nikakor ne more oceniti. Njegovo znanstveno delo obsega širok razpon, ki sega najmanj od računovodstva prek financ in revidiranja do informacijskih sistemov in ekonomike poslovanja. Prepričana sem, da je v Sloveniji težko najti znanstvenika, ki kot prof. Turk s svojimi deli neposredno dnevno služi toliko različnim uporabnikom. Ob taki uporabnosti pa se utegnejo nekateri zgroziti nad vsakdanjostjo ustvarjanja prof. Turka, saj naj bi znanost po logiki nekaterih služila le izbrancem.
Tako gledanje pa je popolnoma napačno, saj je izhodiščni napotek znanosti podrediti se zahtevi, po katerem naj znanost pridobi ali ustvari vedénje o tem, kakšen svet dejansko je. Nosilci temeljnih znanosti iščejo in odkrivajo zakonitosti v medsebojnih odvisnostih pojavov in poskušajo s sklepanjem na podlagi izkustvenih dejstev graditi splošnejša pravila, podmene ali hipoteze. Problemi, s katerimi se je soočal in se še sooča prof. Turk, pa v enem delu izstopajo iz tega tradicionalnega okvira soodvisnosti in terjajo zato drugačne metode raziskovalnega in publicističnega dela.
Široko opredeljeni predmet njegovega proučevanja je poslovni sistem v širšem smislu, torej vključuje najmanj podjetja, zavode in podobne organizacijske oblike - o tej problematiki je dr. Turk napisal prvo slovensko knjigo o ekonomiki podjetja že več kot pred 30-timi leti. Ob tako široko opredeljenem predmetu se prof. Turk osredotoča na iskanje odgovora ob vprašanju, ali so premoženje (ali sredstva), obveznosti do virov sredstev, vključno s kapitalom, prihodki in odhodki ter poslovni izid prikazani tako, da podajajo verno sliko pojava. Samo tisti, ki nikoli niso imeli opraviti s problemi natančnosti in nevarne približnosti v prikazovanju vrednosti teh ekonomskih kategorij, si lahko domišljajo, da je to enostavno delo. Že samo informacijsko obvladovanje preteklih poslovnih dogodkov, s katerimi se neposredno ukvarja knjigovodstvo kot del računovodstva, je izpostavljeno številnim nevarnim odstopanjem. To je prof. Turk z natančno opredelitvijo številnih računovodskih kategorij strogo omejil v okvir etične in izrazne dopustnosti. Vsega tega pa seveda ne bi mogel narediti, če mu ne bi bilo zaradi obvladanja ostalih navedenih in drugih področij (ekonomika, finance, organizacija) jasno, da mora dober informacijski sistem poslovnega sistema služiti odločitvam v poslovanju. Ko pri tem svoje dosežke nadgrajuje še z zahtevami revidiranja kot nadziranja obravnavanja podatkov, uspeva ne le skoraj brezhibno odgovoriti na zastavljeno vprašanje, ampak tudi zaokrožiti sistem informacijskega spremljanja poslovanja poslovnih sistemov prek običajno postavljenih meddržavnih standardov v sfero odličnosti celovitega informacijskega obvladovanja delovnega procesa, zlasti njegovega ob organizacijskem še poslovnega dela. O delovanju dr. Turka na tem znanstvenem področju pričajo številne knjige in znanstveni prispevki doma in v tujini.
Svojo zamisel tega obvladovanja prof. Turk pogosto preizkuša s pomočjo sistema medsebojno povezanih kazalnikov in kazalcev, katerim je uspel podati ter utrditi jasno ekonomsko in drugo vsebino poslovanja. Merjenje uspešnosti poslovanja podjetij z medsebojno povezanimi kazalniki na način kot ga je predlagal dr. Turk pomeni izvirni znanstveni dosežek ne samo v Sloveniji temveč tudi v svetu, o čemer govori tudi dejstvo, da so jih objavili celo Japonci. S tem je že večkrat preverjeno dorekel tisto, kar opazovalcem le delov informacijskega dogajanja v poslovnih sistemih uide iz slike celote: podrejanje poslovanja meri uspešnosti gospodarjenja, neodvisno od tega, katera mera v družbeno-gospodarskem sistemu velja kot izhodiščna. Zato mu s katerimkoli zakonodajalcem ni treba "kolaborirati" v negativnem smislu, ampak sodeluje z njim tako, da mu popravlja napake, ki jih strokovno pogosto ne dovolj osveščeni zakonodajalec vsiljuje skozi svoj zorni kot določanja pravil delovanja v poslovnih sistemih.
Skoraj nerazumljivo bi bilo, če bi bil tovrstni uspešen napor obravnavan le kot piljenje natančnosti, etična napotila t.i. "ustvarjalnemu računovodstvu" pa zgolj kot lahkoten sprehod v "vsem razumljivo" sfero družbenih odnosov. Ujemanje med teorijo in prakso kot pomembna stopnica v graditvi znanja kot naloge spoznavanja, ki oblikuje znanstveno vedenje, je namreč prav zaradi logike dela prof. Turka "morala biti" dopolnjena z napotki, ki oblikujejo odnos človeka do oblikovanja in predočanja sporočil. Tu pa kaže dodati še vlogo prof. Turka kot slovenskega znanstvenika, ki mu ni vseeno tudi za jezikovno izbranost sporočil v materinem jeziku na vseh področjih, ki jih proučuje. Jezikoslovci bi morali vlogo vsakega široko razgledanega "praktičnega" strokovnjaka ali celo znanstvenika, ki mu ni vseeno, kaj pišemo in govorimo na področju, močno izpostavljenemu vplivu anglicizmov, dodobra ovrednotiti. In prof. Turk je v tej vlogi nedvomno prvo ime med znanstveniki - dobrimi poznavalci poslovne sfere našega življenja. Delo na tem področju je dokazal z obširnim pojmovnikom računovodstva, financ in revizije (preko 1000 strani), ki je leta 2001 izšel pri Slovenskem institutu za revizijo in pojmovnikom uporabniške informatike (preko 700 strani), ki je izšel pri Slovenskem institutu za revizijo leta 2002.
Koliko je vredna odlična strokovnost dr. Ivana Turka se je v celoti pokazalo šele po osamosvojitvi Slovenije. Po njegovi zaslugi je Slovenije dobila slovenske računovodske standarde, ki so omogočili, da Slovenija na področju računovodstva po lastninskih spremembah ni imela praznega prostora. Še več rešitve, ki jih je dr. Ivan Turk udejanjil v slovenskih računovodskih standardih so teoretično toliko podkrepljene hkrati pa uporabne za prakso, da so našle pot tudi v druge države. Vse to je bil razlog, da je na Slovenskem institutu za revizijo pridobil nazive, ki kažejo odličnost na področju revizije (ima naziva pooblaščeni revizor in preizkušeni notranji revizor), na področju računovodstva (ima naziv preizkušeni računovodja) in na področju financ (ima naziv preizkušeni poslovni finančnik). Ljubljanska univerza mu je za uspešno dolgoletno delo na pedagoškem in znanstvenem področju najprej podelila zlato plaketo, nato pa ga imenovala za zaslužnega profesorja.
Njegova delo je bilo zapaženo tudi izven pedagoških krogov, saj je že leta 1970 dobil nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, leta 1996 pa mu je mu je Ministrstvo za znanost in tehnologijo podelilo državno priznanje Ambasador republike Slovenije v znanosti. Prejel je tudi več državnih odlikovanj (red dela z zlatim vencem – 1977, red zaslug za narod s srebrnimi žarki – 1986 in častni znak svobode Republike Slovenije -2000), ter je častni član Zveze ekonomistov Slovenije, ter častni član Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
To, da je dr. Ivan Turk izjemen znanstvenik, ki se je ukvarjal z raziskovanjem in objavljanjem na sorazmerno širokem znanstvenem področju, kaže njegova obširna bibliografija. Kot edini avtor ali soavtor je objavil 63samostojnih publikacij: 41 v slovenščini, 17 v srbohrvaščini, 4 v angleščini, 1 v nemščini; 517znanstvenih in strokovnih sestavkov: 330 v slovenščini, 149 v srbohrvaščini, 12 v makedonščini, 17 v angleščini, 1 v nemščini, 1 v češčini, 2 v poljščini, 2 v albanščini, 1 v portugalščini, 1 v kitajščini, 1 v japonščini; 10 tiskanih raziskav v slovenščini; prek 200 enot drugega, kamor uvrščamo različna študijska gradiva, ocene, poročila itd.
V svetu poslovanja je zadnje čase zelo uveljavljena metoda dosledne primerjalne presoje. Čeprav so dosežki profesorja dr. Ivana Turka predstavljeni zelo na kratko, je prav, da je bilo pri primerjavi ugotovljeno, da je sodilo primerjave odličnosti lahko on sam.
