18. velika nagrada odličnosti in mojstrstva, leto 2018
27. Forum odličnosti in mojstrstva je »Veliko nagrado odličnosti in mojstrstva« podelil:
- za dosežke na področju gospodarstva Andreju Bajuku, direktorju Tem Čatež d.d. in
- za dosežke na področju kulture Matjažu Bergerju, ravnatelju Anton Podbevšek Teater Novo mesto.
Nagrajencema sta jo izročila predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca in župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic
TEM Čatež je vodilni slovenski proizvajalec električnih stikal in vtičnic z več kot 40-letno tradicijo. Od leta 1996 ga vodi Andrej Bajuk, ki je tudi njegov solastnik. Vodenje podjetja je prevzel potem, ko je šest let v podjetju opravljal različne funkcije in v času, ko je podjetje izgubilo glavni trg in je nastopila kriza poslovanja. Z novimi pristopi trženja je oživil tovarno, ki skoraj 70 odstotkov inštalacijskih stikal in vtičnic lastne blagovne znamke izvaža na tuje trge. Andrej Bajuk je leta 2017 prejel nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Gospodarske zbornice Slovenije. Družba TEM z intenzivnim vlaganjem v nove proizvode, moderne tehnologije in v zaposlene nenehno povečuje svojo ponudbo, konkurenčnost in poslovne rezultate. Zaposluje 139 delavcev, gradi nove poslovne in skladiščne prostore in tesno sodeluje z lokalno skupnostjo. Andrej Bajuk z uspehi pri vodenju podjetja in delovanjem v širši lokalni skupnosti dokazuje svojo odličnost in mojstrstvo, svojo družbeno odgovornost do skupnosti in zato mu je Forum podelil Veliko nagrado odličnosti in mojstrstva za leto 2018.
Izjava nagrajenca, Anderja Bajuka:
"Menim, da je vsako tako priznanje za nas najprej priznanje dobrega dela za nazaj in obveznost za naprej. Neradi se izpostavljamo in ne iščemo pozornosti skozi nagrade, delamo ciljno s kupci, s tistimi, s katerimi sodelujemo na poslovnem področju. Radi smo vpeti v lokalno okolje. Vsi tisti, ki nas poznajo, se k nam vračajo zato, ker dokazujemo nenehno, da smo dobri. Vseeno pa priznanje godi in se zahvaljujem za prepoznavnost našega podjetja in tega kar počnemo."
Rodovi Dolenjske slovenskemu narodu nenehno podarjajo izjemne, ustvarjalne, dobronamerne in inovativne velikane, ki s svojimi dejanji spodbujajo in zagotavljajo vsestranski razvoj. Danes bomo počastili velikana med režiserji, dramaturgi in gledališčniki, povezovalca različnih kulturnih dejavnosti z gospodarstvom, športom in politiko, uspešnega iskalca najprimernejšega mesta za ugnezditev njegovih predstav med publiko, podjetnika, filozofa in intelektualca Matjaža Bergerja.
Matjaž je vedno sredi najzahtevnejših debat. Njegovi vzorniki so filozofi antike, sodobni misleci, dramaturgi in proučevalci razmer, katerih spoznanja najbolj vplivajo na duhovni razvoj in na spreminjanje sveta. Kot sam poudarja je zanj »gledališče oblika misli, ki se glede na uprizoritveno predlogo, sprega okoli etičnih osi in skozi polje suspenza ter prenekaterih struktur, ki nastajajo na obodu nepredvidljivega«. Svoje poslanstvo prepoznava v gledališki obliki iskanje odgovorov na temeljna vprašanja sedanjega časa kot na primer odnos umetnosti do blagovne menjave in vojne. Išče nove izrazno gledališke poti, da bi njegova pripoved razsvetljevala um, da »zadržimo svoj jaz in svoje človeško bistvo presežemo tako, da se odlepimo od zgolj telesnosti in prestopimo v območje duhovnosti.« Vizionarsko snuje svoje umetnine na mislih Kosovela, Brechta, Kanta, Hegla, Lacana in še mnogih drugih mislecev.
Matjaž Berger je v državi pomemben gledališčnik v najžlahtnejšem pomenu besede. Uživa zaupanje stroke in naj vidnejših predstavnikov oblasti. Zaupana mu je bila režija slovesnosti ob peti, deseti in dvajseti obletnici države. Zasnoval in režiral je slovesnost ob razglasitvi Ljubljane kot evropske prestolnice knjige, v Novem mestu pa slovesnost ob petindevetdeseti in stoti obletnici Leona Štuklja. Pomembna umetniška presežka Bergerja sta bili tudi poslovilna slovesnost Katarine Venturini in Andreja Škufce ter Jureta Zdovca z reprezentančnimi kolegi iz selekcij, ki so osvojile svet.
Kar nekaj let je Berger deloval v Mladinskem gledališču Ljubljana in ustvarjal predstave, ki so jih občudovali gledalci številnih držav v katerih je gostovalo Mladinsko gledališče. Prvo slovensko dramsko adaptacijo romana Krila golobice je na oder postavil Matjaž Berger, »eden izmed estetsko najbolj profiliranih slovenskih režiserjev« v Drami SNG Maribor. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nam je Berger predstavil svoj pogled na Wagnerja in njegovega Večnega mornarja.
Od 2006 leta dalje uresničuje Berger svojo vizijo v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu, ki je naj mlajše gledališče v državi, zasnovano tako, da je vsak dogodek koprodukcija gledališča, glasbe, scenografije, režije, kostumografije ali česar koli teater potrebuje, da naredi dobro predstavo. Ko smo gledali predstavo v kamnolomu Brezovega Loga, so bili Bergerjevi kooperanti lokalni gasilci, padalci in drugi z gledališčem nepovezani izvajalci. V gradu Klevevž smo bili v grajskem seniku, v dvorani smo gledalci sedeli na odru, v skladišču zdravilnih zelišč v Tovarni zdravil smo gledali Fizike in lepo je dišalo po kamilicah. Na Kongresnem trgu smo članice zasedbe Carmina Slovenica videli po oknih Filharmonije in Univerze. Kam nas bo povabil v prihodnje še ni znano. Sledi mu vedno večja množica ne samo Dolenjcev, kar precej je Ljubljančanov in obiskovalcev iz Zagreba. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo prišli tudi oddaljenejši gledalci saj Anton Podbevšek teater nenehno gostuje s svojimi umetninami na najprestižnejših odrih bližnje in daljne okolice in širi turistični image svojega stacionarnega okolja. Letošnja Korčula se je slišala do Novega mesta, da Bremna in Budve sploh ne omenjamo. »Vznik gledalčevega vprašanja je vsekakor najprej povezan s scenografsko strukturo prešitja igralne in gledalne površine. Gledalec se pogostokrat simbolno in konkretno znajde sredi antagonizma, sredi tematizacije, sredi zgostitve in premestitve, in je tako rekoč - tudi če je na videz pasiven - interpeliran oziroma pozvan v interakcijo.«
Zelo pomembno nalogo opravlja APT in Matjaž Berger v vzgoji in izobraževanju začetnikov na področju umetnosti, gledališča in epistemoloških programov. S tem, ko vse predstave nastajajo kot zaključeni projekti s svojo gledališko ekipo, odpira priložnost za vse tako na področju, ki ga študirajo kot navezanosti sodelujočih na določeno organizacijo dela, vodenja in trženja. Teater se je povezal z vsemi temeljnimi slovenskimi umetniškimi in kulturnimi institucijami ter z njimi skupaj produktivno izvedel nekaj velikih in tudi mednarodnih projektov. V predstavah umetnika Bergerja praviloma nastopa veliko sodelujočih različnih profilov znanja, na proslavah na primer krepko preko 100 kar uvršča Anton Podbevšek teater v srednje velikega delodajalca, kar za Dolenjsko ni zanemariti. Ni se torej čuditi, da Anton Podbevšek teater razvija pozitivno povezovanje različnih strok v gospodarstvu Dolenjske in sosednih narodov.
Svojo vizijo Anton Podbevšek teater širi in bogati. V bodočnosti naj bi postal Vizualni inštitut sodobne teorije ter uprizoritvene prakse, ki bo deloval tudi kot Galerija, Soareja - prirejanje večernih družabnih prireditev, Organizator simpozijev, ART Kino in uvajanje drugih epistemoloških programov. Matjaž Berger se v svoji osebni viziji vidi tudi kot pisatelj in filmar. Knjigo Ali je prihodnost že prišla? je avtor posvetil 50 letnici Mladinskega gledališča v Ljubljani, knjiga Čas je za Brechta pa kot strokovna monografija beleži spoznanja kolokvija o Bertolt Brechtu. Berger je avtor številnih člankov o sodobnem gledališču in njegovih svetovnih trendih. V filmskem ustvarjenju je Bergerjev debi dokumentaren kratki film Optimisti. Sam pravi, da ima veliko afiniteto do filmskega ustvarjanja v prihodnje. Režiser in filozof Matjaž Berger nenehno proučuje vse, kar potrebuje pri uresničevanju svoje vizije. Zato se ni čuditi, da je želen predavatelj v pedagoškem procesu, pomembnih klubih in v sredinah kjer si prizadevajo razumeti sodobne probleme družbe in jih v gledališčih posredovati svetu.
Ustvarjalec Matjaž Berger je prejel Trdinovo nagrado za pomembne uspehe pri razvoju gledališkega ustvarjanja na Dolenjskem in za kakovostno delo z mladimi ter Nagrado za avtorski uprizoritveni diskurz: Henry James: Portret neke gospe; APT NM in Teatri di vita Bologna 2009. Kot človek je Matjaž Berger prijetna oseba, ki rad posluša dobro glasbo Laibacha, Rammsteina in Ples v dežju. Vedno je poln idej, zato je razgovor z njim zahteven, zanimiv, poučen in želen. Matjaž Berger z uspehi pri delu dokazuje svoje mojstrstvo in mu zato, polni upanja tudi v njegovo uspešno prihodnost, podeljujemo Veliko nagrado mojstrstva in odličnosti leta 2018.
Izjava nagrajenca, Matjaža Bergerja:
"Priznanje pomeni, da umetnost kot netržno blago lahko vzpostavlja popolnoma drugačne učinke, ki so na simbolni, na semantični ravni, ki razvijajo določene uvide in to je priznanje temu angažmaju. Je pa hkrati seveda priznanje celotnemu mojemu malemu kolektivu, ki šteje devet ljudi, ki z nadčloveškimi napori tekmujejo z ostalimi gledališkimi produkcijami, ki imajo bistveno več zaposlenih in tako naprej. Zelo sem ponosen, da smo v zelo kratkem času dosegli ali pa osvojili različne sociološke teritorije."
.