Izjava za medije:
Novo mesto, 18. 3. 2022:
Včeraj je Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu v sodelovanju s Fakulteto za management z Univerze na Primorskem organizirala virtualno 7. znanstveno konferenco Nove paradigme organizacijskih teorij 2022 z naslovom Raziskovanje in družbeno odgovorno sonaravno delovanje. Na konferenci je bilo predstavljenih 19 prispevkov 25 avtorjev, tako iz domače Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu kot tudi drugih fakultet in organizacij. Namen konference je bila izmenjava najnovejših spoznanj in akademskih razmišljanj v okviru raziskovanja in predvsem družbeno odgovornega sonaravnega delovanja.
Na plenarnim forumu z naslovom Družbeno odgovorno sonaravno delovanje sta zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej in mag. Anita Hrast predstavila ključne izzive današnje družbe v kontekstu trajnostne družbene odgovornosti in pomembnost njenega prepoznavanja in udejanjanja v vsakdanjem življenju.
V duhu uvodnega foruma so bili na konferenci ob osredotočanju v večplastne razsežnosti družbeno odgovornega sonaravnega razmišljanja in delovanja predstavljeni različni vidiki ključnih »gradnikov nove paradigme organizacijskih teorij«, med drugim odprto inoviranje, fobija oziroma neutemeljen strah, kriminaliteta, poklicni razvoj, kakovost delovnega življenja, participacija, vitkost procesov, premik paradigem, ekološki sistemi, usmerjanje razmerij, osebna odličnost, presejalni programi in mnogi drugi.
Ključna ugotovitev konference je bila prepoznana potreba po inovacijah na vseh področjih, saj brez inovacij ni razvoja, ni trajnostne družbene odgovornosti. Le-ta pa je pogoj za preživetje oziroma obstoj človeka, človeštva in civilizacije ter njen razvoj.
Zaključne ugotovitve programskega in organizacijske odbora NPOT 2022:
Na konferenci so bili ob osredotočanju v večplastne razsežnosti družbeno odgovornega sonaravnega razmišljanja in delovanja predstavljeni različni vidiki ključnih »gradnikov nove paradigme organizacijskih teorij«:
- Odprto inoviranje
- Soupravljanje
- Fobija oziroma neutemeljen strah
- Kriminaliteta
- Poklicni razvoj
- Kakovost delovnega življenja
- Participacija
- Vodenje timov
- Vitkost procesov
- Premik paradigem
- Učenje
- Ekološki sistemi
- Usmerjanje razmerij
- Osebna odličnost
- Korporativna varnost
- Presejalni programi
- Digitalizacija procesov
Ključne ugotovitve oziroma »ustvarjalni razmisleki«, ki jih lahko strnemo ob predstavitvah 19 prispevkov 25 avtorjev so naslednji:
- Standard ISO 26000 (ISO 26000: 2010) družbeno odgovornost definira: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim in etičnim ravnanjem:
- prispeva k trajnostnemu razvoju, vključno z zdravjem in blaginjo družbe,
- upošteva pričakovanja deležnikov,
- je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami delovanja ter
- je integrirana v celotno organizacijo in jo izvaja v svojih odnosih.«
- Inovativna trajnostna družbeno odgovorna družba (ITDOD) je pogoj za preživetje oziroma obstoj človeka, človeštva in civilizacije ter njihov razvoj.
- Vojne so antipol ITDOD in dokaz negiranja gradnikov ITDOD ter nas istočasno opozarjajo, da je zgodovina nastajanja, razvoja, ugašanja in ponovnega nastajanja civilizacij prepletena z vojnami.
- Vojskovanje in preveliko udobje sta ključni nevarnosti civilizacije.
- Za ohranjanje optimizma je vsebinsko in motivacijsko pomembno udejanjanje »praznikov« kot »praznikov uresničevanja utopij«, ki so znanilci sprememb. Utopija je lahko razumljena kot pogoj za napredek.
- Pomembno je upoštevanje »zakona setve in žetve«, torej dejstva, da kar seješ, to žanješ ter pri tem tudi »procesnosti« logike paradigma - misel – beseda – dejanje – značaj – usoda. Torej seješ misel in žanješ besede, seješ besede in žanješ dejanja, seješ dejanja in žanješ značaj, seješ značaj in žanješ usodo.
- Tudi glede ITDOD lahko velja logika, da je to »utopija«, ki je najprej opredeljena kot cilj, zatem s širjenjem stopnje zavedanja postaja usmeritev ter končno postane ena od vrednot organizacijske in posledično civilizacijske kulture.
- Menedžerji ITDO »so strateški misleci« oziroma »organizacijski filozofi«. To so »preobraženi« menedžerji kakovosti oziroma odličnosti, kar predstavlja tudi priložnost za redefinicijo, obogatitev in razširitev področij dela menedžerjev kakovosti.
- Srebrno odprto inoviranje kot odgovor na izzive dolgožive družbe poudarja potrebo po naložbah v duševno zdravje ljudi, ki je bistvenega pomena za vzdržnost zdravstvene in socialnoekonomske politike Evrope in posledično Slovenije.
- Organizacija je v osnovi definirana kot »ciljno usmerjena razmerja med ljudmi«, kjer kakovost oziroma odličnost teh razmerij oziroma odnosov pomembno temelji na osebnih lastnostih posameznikov in skupin. Pri tem moramo upoštevati svobodno voljo, zavest in podzavest posameznika, kar predstavlja temelj nastajajočega modela avtopoietičnega vodenja.
- Neutemeljeni strah oziroma fobija je civilizacijsko dejstvo. Islamofobija kot ena od fobij se je v času soočanja s covidom-19 povečala. Kljub temu, da se je v času popolnega zaprtja družbe premaknila na spletne medije, je le-ta hkrati ostala prisotna tudi v fizični obliki. Opazen je pojav novih fobij, ki zavirajo civilizacijski razvoj.
- Strah, kot eno od osnovnih čustev, je v določeni meri destruktivno in znižuje potencial za udejanjanje ITDOD.
- Kriminaliteta je poleg vojne ena od »antipolov« ITDOD in je indikator njene nerazvitosti oziroma ogroženosti.
- Stalni poklicni razvoj (SPR) je del osebnega razvoja, ki krepi kompetenčni profil in je pogoj za osebno odličnost in udejanjanje DO.
- Če gledamo na življenje preko definicije: »Življenje je proces spoznavanja samega sebe za dobrobit drugih«, imamo ob delitvi le-tega na zasebno in delovno pred seboj veliko izzivov. Še posebej je širok nabor gradnikov iz področja delovnega življenja ter njihov sistemski preplet z gradniki kakovosti zasebnega življenja.
- Presejalni programi za zgodnje odkrivanje določenih bolezni so izrazito preventivno usmerjeni. Še posebej je pri njihovi izvedbi izpostavljena težnja za zagotavljanje čim večje participacije oziroma vključevanja posameznih populacij, kar predstavlja primer proaktivnega družbeno odgovornega razmišljanja in delovanja.
- Organizacija dosega svojo odličnost ob zagotavljanju sproščanja ustvarjalnih potencialov posameznikov, skupin in celotne organizacije. Odlična organizacija dejansko temelji na prepletu množice samoupravnih timov, čemur pa mora biti prilagojen tudi stil vodenja. Ob upoštevanju vpetosti organizacij v družbeno okolje se nakazuje tudi potreba po razvoju novih stilov vodenja.
- Skrb za vitkost organizacij in procesov se iz prvotne osredotočenosti v produktivnost čedalje bolj prepoznava kot skrb za ITDOD.
- Potrebna je krepitev zavedanja menedžerjev in organizacij, kako naj vnašajo globalne usmeritve v svoje poslovanje, kako naj se zavedajo svojih vplivov in kako naj zmanjšujejo negativne ter povečujejo pozitivne vplive svojega delovanja na družbo, okolje in gospodarstvo.
- »DO podjetij je ustvaril kapitalizem, ne socializem (Idowu, 2012), potrebo po njej pa (poslovni bolj kot državni!) monopoli in zlorabe, t. j. neoliberalizem, ki je razgradil državni kapitalizem, ki je rešil trojno svetovno družbenoekonomsko krizo 1914-1941, t. j. dve svetovni vojni in veliko depresijo, ki ju povezuje. (Mulej, Merhar, Žakelj, 2019). To se tiče tako gospodarstva, kot okolja in družbe.«
- Učenje tujih jezikov študentov poslovnih in ekonomskih ved je sestavni del kurikulumov študijskih programov, zaznavanje potrebe po znanju tujega jezika pa narašča s stopnjo študija in je percipirano kot sredstvo, ki enakomerno prispeva k razvoju osebnosti in k večji zaposljivosti.
- Zaradi klimatskih sprememb se pojavljajo tudi izzivi na področju naravnih parkov z namenom varovanja biološke raznovrstnosti in s tem tudi udejanjanje ITDOD ob upoštevanju pričakovanj vseh deležnikov.
- Blagostanje neke skupnosti, ki jo tvorijo odlični posamezniki, tako tisti s kakšno pomanjkljivostjo, npr. gluhoto, kot slišeči, pomeni blaginjo posameznikov, ki to skupnost sestavljajo. Skrb za enakost pomeni skrb za človekov razvoj in s tem skrb verodostojnost pri udejanjanju DO.
- DO se udejanja tudi preko ustrezno razvite in razširjene korporativne varnosti v naših organizacijah, ki pa odločilno temelji na stopnji zrelosti varnostne kulture.
- Nabor presejalnih programov za zgodnja odkrivanja različnih bolezni se širi, dinamika njihovega financiranje oziroma umeščanje v »državni okvir« pa odseva stopnjo družbeno odgovornega zavedanja na sistemski ravni. Ukrepanje je sicer res drago, a je neukrepanje še dražje. Statistika se na ravni populacije manifestira v deležu oziroma »X %«, na ravni posameznika pa se le-to manifestira v »100 % deležu«.
- Organizacija je definirana tudi kot »preplet procesov«, z njihovo optimizacijo in digitalizacijo pa prispevamo k udejanjanju ITDOD.
- »Na NPOT predstavljene vsebine upoštevajmo kot možne vidike obravnavanja in udejanjanja ITDOD. Brez inovacij ni razvoja, ni trajnostne družbene odgovornosti in ni preživetja. Družbena neodgovornost vodi k propadu. Velja se potruditi, saj je ITDOD pogoj za naše preživetje«.
