Novice
Etika, tehnologija in prihodnost dela: človek mora ostati v središču digitalne dobe
Dr. Nadia Molek iz Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu je 15. oktobra 2025 vodila panelno razpravo “Etične razsežnosti prihodnosti dela”, v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca, v okviru evropskega projekta TRANSFORM: The Future of Human Workforce.
Panel, v katerem so sodelovali dr. Rajko Muršič, dr. Karolina Babič, dr. Aljoša Polajžar, in dr. Kristina Toplak, je razprl temeljna vprašanja o vlogi etike, odgovornosti in človeka v dobi umetne inteligence.
Dr. Rajko Muršič je razmišljanje odprl z mislijo, da se človeštvo znova nahaja na razpotju – v trenutku, ki spominja na začetek industrijske revolucije. Tako kot nekoč ob prihodu prvih strojev, se tudi danes pojavljajo strahovi, da bodo inteligentni sistemi nadomestili človeka. A zgodovina nas uči, da tehnološki preboji ne pomenijo nujno izgube, temveč preobrazbo: zamenjajo načine, ne smisla dela. Kot antropolog je poudaril, da »etika ostaja v domeni človeka, ker stroj ne more razumeti konteksta niti čutiti odgovornosti« – spomin nas, da so čustvo, presoja in empatija tiste dimenzije, ki jih noben algoritem ne more posnemati.
Dr. Karolina Babič je temu dodala misel, da razprava o etiki presega tehnične in pravne okvire. Etika se začne pri človeku, pri vprašanju, ali smo zmožni svobodne in odgovorne volje. Umetna inteligenca tega ne more nadomestiti, ker nima notranjega sveta, ne zmore dvoma in vesti. Delo, je poudarila, ni zgolj ekonomska kategorija, temveč način, kako človek soustvarja družbo in sebe samega. Z opozorilom, da »če prepustimo strojem ustvarjalnost, čutenje in napor, izgubljamo tisto, kar nas dela ljudi«, je razpravi vdihnila etično in eksistencialno razsežnost.
Dr. Aljoša Polajžar je razpravo usmeril v pravni in vrednostni kontekst. Evropski pristop k umetni inteligenci, ki temelji na načelu »human-in-command«, poudarja, da mora človek ostati tisti, ki odloča. Ta usmeritev se razlikuje od azijskih modelov, kjer imata učinkovitost in nadzor pogosto prednost pred zasebnostjo. »Evropska regulativa,« je dejal, »odraža vrednote dostojanstva, humanosti in odgovornosti – četudi se zdi počasna, ravno v tem leži njena moč.«
Dr. Kristina Toplak je opozorila na etično dimenzijo družbene neenakosti v digitalni dobi. Tehnologija, je poudarila, ne deluje enako za vse, kot na primer za migrantske majnšine. Lahko osvobaja, lahko pa poglablja razlike med tistimi, ki imajo dostop do znanja in infrastrukture, ter tistimi, ki so iz tega sveta izključeni. V misli, da »tehnološki razvoj ne sme poglabljati razlik, temveč jih mora zmanjševati«, je zazvenela zahteva po globalni pravičnosti v času algoritmov.
Dr. Nadia Molek je razpravo sklenila s pogledom v izobraževalno in delovno prihodnost. »Tehnologija ni nevtralna,« je poudarila. »Vedno jo oblikujejo ljudje – s svojimi nameni, vrednotami in interesi.« Opozorila je, da se mora digitalna pismenost razvijati skupaj z etično zavestjo, saj generacije, ki odraščajo z umetno inteligenco, pogosto ne prepoznajo njenih meja. Pretirana učinkovitost, je dodala, lahko vodi v izgubo človeške mere: »Ne smemo postati sužnji lastnih tehnologij, temveč njihovi zavestni soustvarjalci.«
V sklepnem delu so govorci soglašali, da prihodnost dela ne bo določala umetna inteligenca sama, temveč družbene vrednote, ki jih vgrajujemo v njeno uporabo. Etika, dostojanstvo in odgovornost morajo ostati kompas digitalne dobe.
