Strateško načrtovanje in novi modeli študija
Pri svojem delu kot dekan pripisujem strateškemu načrtovanju odločilno pomembnost. To podarjam oziroma »polagam na srce« tudi našim študentom, bodočim diplomiranim organizatorjem, magistrom menedžmenta kakovosti in doktorjem znanosti. Organizacija je s FOŠevo definicijo opredeljena kot »ciljno usmerjena razmerja med ljudmi« in ta »razmerja« so odločilno »usmerjena« na podlagi strateškega načrta. Če se poleg tega udejanja praksa letnega načrtovanja, ki predstavlja »kaskadno« razvitje aktivnosti po posameznih strateških usmeritvah z namenom doseganja strateških ciljev, potem imamo »model« za presojanje kakovosti izvedbe strategije. Kjer je ta »soodvisnost« med strateškim načrtovanjem in letnim načrtovanjem konsistentno vzpostavljena, negovana in nadgrajevana, potem imamo argumente za »vrtenje PDCA kroga«, v nasprotnem primeru pa se lahko pojavljajo »zadrege«.
Na FOŠ-u takih zadreg nimamo, se pa zavedamo, da bomo ob noveliranju strateškega načrta za obdobje 2023-2027 morali zelo preudarno in modro vanj vplesti obstoječe, pojavljajoče in tudi nepredvidene izzive v našem okolju. Prepričani smo v pojav nadaljnjih postopnih in tudi radikalnih sprememb na področju izvajanja visokošolskega študija, ki iz klasične oblike čedalje bolj prehaja v kombinirano obliko.
Ocenjujemo, da kljub skorajšnji »omilitvi pandemije«, visokošolski prostor na globalni in tudi predvsem na nacionalni ravni ne bo več tak kot je bil pred pandemijo. Dve leti »začasnih oblik delovanja« je prineslo obilo priložnosti za »prilagoditev obstoječih modelov študija«, pojavila pa so se tudi nova spoznanja in s tem tudi nova paradigma in iz nje izhajajoči modeli. Gre za opuščanje paradigme »ali-ali« in udejanjanje paradigme »in-in«. V kontekstu tega prehoda, tako na FOŠ pospešeno udejanjamo projekt Model študija FOŠ.
Pri tem opažamo tudi močan trend preusmeritve v »odločitvenem modelu naših odjemalcev oziroma študentov« od klasične h kombinirani obliki študija – le ta pa je vpeta v sodobno civilizacijsko realnost, temelječo na digitalizaciji, trajnostnem razvoju in težnji po nenehnem izboljševanju kakovosti življenja.
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan
