TQM je osredinjen v dobro počutje ljudi pri delu
Vem, ni se »lepo« ponavljati, a vseeno menim, da je potrebno nekatere stvari večkrat povedati. Zato, ker je neka stvar lahko drugače oziroma bolj univerzalno uporabna, ali se je njeno razumevanje spremenilo glede na nov kontekst oziroma spoznanja, ali pa v množici »novosti« prepoznavamo samo »preimenovanje« že znanih in delujočih stvari. Pri tem se večkrat spomnim nasveta mojega starejšega kolega, iz začetka moje poklicne poti, ki mi je »polagal na um«, da je »bolje dobro poznati eno knjigo«, kot »slabo poznati deset knjig«.
Tako »ponovno ponavljam« pogled na Total Quality Management (TQM) preko definicije, ki jo je zapisal eden največjih gurujev kakovosti, Philip B. Crosby: »TQM pomeni zbir konceptov, ki jih uporablja vodstvo, da vzpostavi tako organizacijsko kulturo, v kateri se SPREMEMBE vedno izvedejo korektno in kjer vladajo odlični odnosi med zaposlenimi, dobavitelji in kupci. To je odgovornost vodstva.«
TQM je bil že v prejšnjem tisočletju, v učbenikih o teoriji organizacije, uvrščen med »postmoderne organizacijske teorije«. S tem se nekateri še vedno ne strinjajo in neumorno ponujajo »nova« spoznanja. Če se zavedamo, da obstaja »vzajemna interesna povezava« med institucijami znanja, organizacijami, ki to znanje uporabljajo in organizacijami, ki se ukvarjajo s svetovalno dejavnostjo, se temu dejstvu ne čudimo preveč oziroma sploh ne. Paradigma potrošništva pač to dopušča, spodbuja oziroma »si to dovoli«.
Crosbyeva definicija TQM podarja organizacijsko kulturo, spremembe in odlične odnose. Kje se je v tem »izvirniku« izgubil osrednji pomen odjemalca oziroma kupca? Ni se izgubil, saj je kot enakovreden naveden v kontekstu odličnih odnosov. V čast »slavljenja in pospeševanja potrošništva«, so se izvirne definicije pač »inovirale« z dodajanjem ultimativnih besednih zvez »skladnost z zahtevami odjemalcev«, »preseganje pričakovanj odjemalcev«, »zadovoljstvo odjemalcev« ...
Zaključne besede prvega stavka definicije TQM poudarjajo »odlične odnose med zaposlenimi, dobavitelji in kupci«, ki se zrcali v zadovoljstvu, klimi oziroma dobremu počutju.
Po tej definiciji odličnih odnosov pa niso mišljeni »le« zaposleni, temveč tudi naši dobavitelji in naši odjemalci oziroma kupci. Tu ni mišljena logika »ali-ali«, temveč logika »in-in«. Torej ne, ali zaposleni ali dobavitelji ali kupci, temveč in zaposleni in dobavitelji in kupci.
Pri udejanjanju odličnih odnosov oziroma dobrega počutja ljudi pri delu gre »samo« za udejanjanje enakopravnosti pri obravnavi zaposlenih glede na obravnavo kupcev in dobaviteljev. Končno? Skrajni čas?
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan
