Podiplomski študijski program druge stopnje (MAG) Menedžment kakovosti
⑥ Predmetno specifične kompetence >>
① Temeljni cilji podiplomskega študijskega programa druge stopnje Menedžment kakovosti
Cilj podiplomskega programa druge stopnje (magisterij) Menedžment kakovosti je zagotoviti študentom internalizacijo temeljnih gradnikov sodobne paradigme kakovosti in odličnosti ter posredovanje tistih znanj in spretnosti, ki jim bodo zagotavljale širok nabor kompetenc, potrebnih za obvladovanje kakovosti in odličnosti.
Po zaključku druge stopnje (magisterij) so diplomanti usposobljeni za samostojno vodenje organizacijskih enot, ki jim je poverjena skrb za razvoj, vzpostavitev in nenehno izboljševanje sistemov kakovosti in s tem animiranje organizacijskega razvoja do vrhunske kakovosti oziroma odličnosti.
To bo pomenilo tudi potrebo po internalizaciji avtopoietičnega koncepta obvladovanja kakovosti in odličnosti, temelječega na spiralno-vijačnem zaporedju planiranja, izvedbe, preverjanja in ukrepanja (Demingov P-D-C-A krog).
Odločilno pomemben poudarek je dan spoznavanju sodobnih pristopov, modelov in orodij, ki jih najboljše organizacije uporabljajo v svoji vsakodnevni praksi. Spoznavanje študentje poglobijo s kritično presojo podanih vsebin, prepoznavanjem temeljnih gradnikov in konceptov, s ciljem iskanja sinergijskih učinkov, izboljšav in predvsem integracij v celovit poslovni model.
Po zaključku študija diplomant pridobi strokovni naslov magister menedžmenta kakovosti / magistrica menedžmenta kakovosti.
Glede na učne izide se študijski program razvršča v 8 raven slovenskega ogrodja kvalifikacij (SOK), 7 raven evropskega ogrodja kavalifikacij (EOK) in drugo stopnjo evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (EOVK).
Diplomant lahko nadaljuje študij na tretji stopnji (doktorat).
Možnosti zaposlitve: vodenje notranjih organizacijskih enot za kakovost in poslovno odličnost oziroma organizacijski razvoj, skrbnik (animator) za kakovost oziroma predstavnik vodstva za kakovost, vodenje notranjih organizacijskih enot za ravnanje z ljudmi pri delu, vodstveno in vodilno osebje oziroma člani uprav, svetovalec za kakovost in poslovno odličnost, visokošolski sodelavec.
② Pogoji za vpis
V prvi letnik magistrskega študijskega programa Menedžment kakovosti se lahko vpiše:
• kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ESCT (po bolonjskem sistemu);
• kdor je končal študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe ali študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij; (pred bolonjskim sistemom);
• kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij ter opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 12 kreditnih točk po ECTS. Dodatne študijske obveznosti študent opravi pred vpisom z opravljanjem predmetov Temelji organizacije (6 KT) in Teorija organizacije (6 KT).
Šola lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/ke izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija.
Kot ustrezna strokovna področja se upoštevajo upravne in poslovne vede.
Diferencialni izpiti se opravijo pred vpisom na fakulteto. Več o opravljanju diferencialnih izpitov si ogledate na tej povezavi.
Neposredno v 2. letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Menedžment kakovosti se lahko vpiše:
- kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, iz sorodnih študijskih področij. Kot sorodna študijska področja se štejejo upravne in poslovne vede.
- kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, iz ostalih študijskih področij. Kandidatu pristojni organ FOŠ predpiše diferencialne izpite iz predmetov Sodobni pristopi kakovosti in odličnosti (6KT po ECTS) in Sodobne organizacijske teorije (6KT po ECTS).
Vloge za prehode med programi znanstvenih magistrskih študijev in magistrskih študijev druge stopnje, obravnava pristojni organ FOŠ individualno.
Diplomantom, ki se vpišejo neposredno v 2. letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje Menedžment kakovosti, se ob vpisu na podlagi odločbe dekana določijo dodatne obveznosti v obliki diferencialnih izpitov ter za 1. letnik prizna razliko KT po ECTS, ki jih ne pridobijo z opravljenimi diferencialnimi izpiti. Vloge za prehod se obravnavajo individualno po postopku, določenem s statutom FOŠ.
③ Pogoji za napredovanje po programu
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent/ka doseči najmanj 45 KT iz prvega letnika.
Fakulteta lahko odobri napredovanje v višji letnik tudi če ni dosegel/a zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.
Študent/ka, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu. Drugega letnika ni možno ponavljati, ker je za opravljanje manjkajočih obveznosti namenjen absolventki staž.
Status študenta preneha, če študent:
- zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij
- če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
- če se izpiše,
- če je bil izključen.
Iz upravičenih razlogov se status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Študent/ka lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
Študent/ka lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
④ Predmetnik – prenovljen s študijskim letom 2020/2021
V mesecu januarju 2020 je bil sprejet prenovljen predmetnik magistrskega študijskega programa Menedžment kakovosti, ki se bo začel izvajati s študijskim letom 2020/2021 in bo veljal za novo vpisane študente.
Obstoječi študentje, ki redno napredujejo, bodo študijski program lahko zaključili po starem predmetniku, lahko pa se bodo odločili za dokončanje študija po novem predmetniku. V tem primeru bodo s strani referata prejeli obvestilo o obveznostih, ki jih morajo opraviti za dokončanje študija po novem predmetniku.
Ostali študentje bodo študijski progam zaključili po novem predmetniku.
Program traja dve leti in je razdeljen v štiri semestre. Ovrednoten je s 120 KT. Program vsebuje petnajst predmetov, od katerih jih je deset obveznih ter pet izbirnih predmetov. Zaključi se z izdelavo magistrske naloge.
| 1. letnik | |||
|---|---|---|---|
| Zap. št. | Tip | Učne enote | KT |
| 1. semester | |||
| 1 | A | Sodobni pristopi kakovosti in odličnosti |
6 |
| 2 | A | Raziskovanje v organizacijskih vedah | 6 |
| 3 | A | Raziskovalna metodologija 2 |
6 |
| 4 | A | Trajnostno globalno trženje |
6 |
| 5 | A | Vodenje in organizacijska kultura | 6 |
| 2. semester | |||
| 6 | A | Strategije in procesi organizacije | 6 |
| 7 | A | Ustvarjalnost in inovativnost | 6 |
| 8 | A | Sodobne organizacijske teorije | 6 |
| 9 | C | Izbirni predmet 1 | 6 |
| 10 | C | Izbirni predmet 2 | 6 |
| 2. letnik | |||
| Zap. št. | Tip | Učne enote | KT |
| 3. semester | |||
| 1 | A | Magistrski raziskovalni seminar | 6 |
| 2 | A | Menedžerski informacijski sistemi | 6 |
| 3 | C | Izbirni predmet 3 | 6 |
| 4. semester | |||
| 4 | C | Izbirni predmet 4 | 6 |
| 5 | C | Izbirni predmet 5 | 6 |
| 6 | Magistrska naloga* | 30 | |
|
* Študent/ka v tretjem semestru izbere mentorja magistrske naloge in izdela predlog teme magistrske naloge. Ta obveznost je ovrednotena z 10 kreditnimi točkami, ki jih študent/ka dobi, ko temo naloge izbrani mentor oceni s pozitivno oceno. V četrtem semestru študent/ka nadaljuje s pisanjem magistrske naloge pod mentorstvom izbranega mentorja. Magistrska naloga je tako vredna skupaj 30 KT. |
|||
| Izbirni predmeti | |||
| Zap. št. | Tip | Učne enote | KT |
| 1 | C | Organizacijsko vedenje | 6 |
| 2 | C | Odličnost vodenja | 6 |
| 3 | C | Učeča se organizacija in menedžment znanja | 6 |
| 4 | C | Poslovna odličnost | 6 |
| 5 | C | Kakovost življenja | 6 |
| 6 | C | Kakovost in odličnost v zdravstvu | 6 |
| 7 | C | Kakovost in odličnost v šolstvu | 6 |
| 8 | C | Osebna odličnost | 6 |
| 9 | C | Projektni praktikum II | 6 |
| 10 | C | Trajnostni razvoj | 6 |
| 11 | C | Menedžment dobrega počutja | 6 |
A - obvezni predmet
C - izbirni predmet
KT - kreditne točke po ECTS
⑤ Splošne kompetence
Študenti bodo v okviru magistrskega študijskega programa Menedžment kakovosti pridobili naslednje splošne kompetence:
- Razumevanje in upoštevanje raznolikosti globalnega okolja pri organizaciji, izvajanju in nenehnem izboljševanju celovite kakovosti in poslovne odličnosti.
- Poznavanje in razumevanje družbenih, organizacijskih in medorganizacijskih procesov in sposobnost njihove kompleksne analize.
- Usposobljenost za prepoznavanje potreb po spremembah in uvajanju le teh.
- Uporaba metodoloških orodij, tj. izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav, uporaba raznih raziskovalnih metod in tehnik.
- Sposobnost kritične presoje pri izbiri, aplikaciji in izboljšavah sodobnih pristopov, modelov in orodij kakovosti in odličnosti.
- Sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov.
- Koherentno obvladovanje temeljnega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij na katerih temeljita kakovost in poslovna odličnost.
- Razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje z različnimi okolji.
- Sposobnost timskega dela, tj. pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine.
- Poznavanje profesionalne etike, pravne zakonodaje, priznavanje in spoštovanje moralnih in etičnih načel in vrednot ter njihova uporaba pri delu.
- Usposobljenost za predstavitev pridobljenega temeljnega znanja in raziskovalnih dognanj v obliki projektne naloge, aplikativne, razvojno raziskovalne naloge ali strokovnega članka.
- Usposobljenost za izobraževanje, vzgojo in mentorsko delo pri promociji kakovosti in poslovne odličnosti.
- Usposobljenost za sprejemanje odgovornosti za profesionalni razvoj in učenje, izboljševanje lastnega dela skozi evalvacijo z namenom samopreseganja in s tem nenehnega izboljševanja kakovost in odličnost dela.
- Usposobljenost za povezovanje in razvoj partnerskih odnosov z vsemi deležniki za doseganje sonaravnega trajnostnega razvoja.
- Sposobnost kritične uporabe IKT in razvoj digitalnih kompetenc v domačem in mednarodnem okolju.
⑥ Predmetno specifične kompetence
Študenti bodo v magistrskem študijskem programu Menedžment kakovosti pridobili naslednje predmetno specifične kompetence:
- Internalizacija avtopoietičnega koncepta obvladovanja kakovosti in odličnosti, temelječega na spiralno-vijačnem zaporedju planiranja, izvedbe, preverjanja in ukrepanja.
- Internalizacija temeljnih gradnikov sodobne paradigme kakovosti in odličnosti.
- Sposobnost osredotočenja na potrebe trenutnih in potencialnih odjemalcev proizvodov in storitve z namenom povečevanja njihove zvestobe.
- Zmožnost razvijanja vzajemno koristnih odnosov s partnerji, temelječih na zaupanju, izmenjavi znanja in integraciji.
- Sposobnost usmerjanja ustvarjalnih zmogljivosti sodelavcev, na podlagi skupnih vrednot in kulture zaupanja ter pooblaščanja, ki vsakogar spodbuja k vključevanju.
- Obvladovanje oblikovanja in nenehnega izboljševanja procesno koncipirane organizacije na podlagi procesov in dejstev.
- Sposobnost usmerjanja in izmenjave znanja v okviru kulture stalnega učenja, inoviranja in izboljševanja.
- Internalizacija vedenja, ki ustvarja jasnost in enotnost namena v mejah organizacije ter okolja, v katerem lahko organizacija in njeni zaposleni izkazujejo svojo odličnost.
- Zmožnost družbeno odgovornega delovanja na osnovi etičnosti ter preseganja pričakovanj in pravil najširše družbe.
- Sposobnost usmerjenosti v rezultate s ciljem uravnoteženega zadovoljevanja potreb vseh udeleženih strani.
- Usposobljenost za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov.
- Celostno obvladovanje temeljnega znanja na področju kakovosti in poslovne odličnosti ter metodologije raziskovanja ter njegova interdisciplinarna uporaba.
- Razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba pri reševanju problemov s področja kakovosti in poslovne odličnosti.
- Razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju kakovosti in poslovne odličnosti
- Poglobljeno poznavanje in razumevanje organizacij in procesov v sodobnem poslovnem okolju.
- Obvladovanje izbranih pristopov, modelov in orodij na področju kakovosti in poslovne odličnosti.
- Sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij in sistemov na področju kakovosti in poslovne odličnosti.
- Organizacijske in vodstvene spretnosti za usmerjanje dela v organizaciji.
- Usposobljenost za svetovalno delo (prenos znanja).
⑦ Vsebine predmetov
Sodobni pristopi kakovosti in odličnosti
Nosilec: prof. dr. Boris Bukovec
- Obvladovanje sprememb.
- Stalno izboljševanje.
- Menedžment kakovosti.
- Poslovna odličnost.
- Pristopi, modeli, orodja in tehnike izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti.
- Vodstveni standardi.
- Benchmarking, dobre prakse, organizacijsko učenje.
Raziskovanje v organizacijskih vedah
Nosilec: doc. dr. Franc Brcar
- Teoretični temelji raziskovanj v organizacijskih študijah: definicije, pravila.
- Projekti, poročila, znanstveni članki.
- Formulacija problema (ugotovitev potreb, formulacija problema, obstoječa teorija, literatura in viri, vprašanja in cilji, hipoteze).
- Načrt raziskave: Izolacija problema / Viri podatkov (znanstvena literatura, statistične baze, sekundarna gradiva /Vprašalnik in intervju /Zbiranje historičnih podatkov (primarni in sekundarni podatki) / Zanesljivost in veljavnost gradiva, študijski primer).
- Postavitev hipoteze.
- Opazovanja in analitični modeli.
- Postavitev formalnega modela: Formalizacija in optimizacija procesov realnega sveta.
- Izvedba opazovanj, izvedba analitičnega modela.
- Mešani metodološki pristopi: kvantificiranje kvalitativnih podatkov, programska oprema za kvalitativno in kvantitativno analizo.
Raziskovalna metodologija 2
Nosilec: doc. dr. Franc Brcar
- Pojem kvantitativnih metod, Teoretični in konceptualni vidiki kvantitativnega raziskovanja.
- Struktura kvantitativne raziskave.
- Statistične metode:
- Osnovni pojmi, zbiranje in prikazovanje podatkov, njihova obdelava in interpretacija rezultatov.
- Osnove verjetnostnega računa:
- Slučajne spremenljivke.
- Porazdelitve, zvezne, diskretne.
- Linearno programiranje:
- Osnovni pojmi.
- Grafična metoda reševanja LP.
- Metoda simpleksov.
- Računalniška orodja.
Trajnostno globalno trženje
Nosilec: izr. prof. dr. Armand Faganel
- Uvod v globalni marketing.
- Globalno ekonomsko okolje.
- Globalno trgovinsko okolje.
- Družbeno in kulturno okolje.
- Politično in zakonodajno okolje.
- Globalni informacijski sistemi ter tržno raziskovanje.
- Segmentiranje, ciljanje in pozicioniranje.
- Blagovna znamka in odločitve o proizvodih.
- Odločitve o cenovni politiki.
- Prodajni kanali v globalnem marketingu.
- Globalno marketinško komuniciranje I: Oglaševanje in Odnosi z javnostmi.
- Globalno marketinško komuniciranje II: Pospeševanje prodaje, osebna prodaja in posebne oblike.
- Globalni marketing in digitalna revolucija.
- Strateški elementi konkurenčne prednosti.
Vodenje in organizacijska kultura
Nosilec: izr. prof. Dr (EdD, VB) Tatjana Dragovič
- Antropološki in sociološki pogled na organizacijsko kulturo
- Teoretični koncepti organizacijske kulture (Hofstede, Morgan, Schein, Denison)
- Organizacijska kultura, sistem vrednot, norm in prepričanj in organizacijska kultura kot prispodoba
- Pregled novejših raziskav organizacijske kulture
- Vodenje in organizacijska kultura
- Vpliv organizacijske kulture na komuniciranje v organizaciji
- Analiza vpliva politike organizacije na organizacijsko kulturo
- Vpliv organizacijske kulture na zmogljivost organizacije
- Nejasnost definicije organizacijske kulture
- Vodenje, organizacijska kultura in spremembe
- Povezava med individualno etiko vodstva in vpliv te etike na organizacijo
- Trenutni trendi na delovnem mestu, ki sprožajo konflikt med novimi družbenimi vrednotami in tradicionalnimi vrednotami organizacije
- Vpliv različnih generacij zaposlenih na organizacijsko kulturo, norme, vedenje in stališča v organizaciji,
- Analiza obstoječih pristopov pri načrtovanju organizacije in sistemov, ki pozitivno vplivajo na organizacijsko kulturo
- Poglobljena analiza organizacijske kulture organizacije
- Razumeti in pojasniti vlogo subkultur v organizaciji
- Vodenje, organizacijska kultura in spremembe
Strategije in procesi organizacije
Nosilec: prof. dr. Mirko Markič
- Organizacijske teorije in vidik procesnega pristopa.
- Poslovna odličnost in vidik procesnega pristopa.
- Menedžment na podlagi procesov in dejstev.
- Modeli, standardi in orodja procesnega pristopa.
- Globalni trendi in dileme razvoja procesnega pristopa.
- Primeri dobrih praks na področju procesnega pristopa.
Ustvarjalnost in inovativnost
Nosilec: zasl. prof. ddr. Marija Ovsenik
- Sodobne organizacijske teorije in vidik sproščanja ustvarjalnih zmogljivosti zaposlenih.
- Teorija kreativnosti in njen kontekst.
- Teorija kreativnosti in subjektivnost.
- Aspiranti.
- Oblike kreativne kariere.
- Zreli pogledi.
- Atrakcije, izključitve in izpopolnjevanje samega sebe.
- Sodobna identiteta kreativnosti in kreativnega dela
- Poslovna odličnost in vidik sproščanja ustvarjalnih zmogljivosti zaposlenih.
- Razvoj in vključevanje zaposlenih.
- Stalno učenje, inoviranje in izboljševanje.
- Sodobni modeli, standardi in orodja na področju sproščanja ustvarjalnih zmogljivosti zaposlenih.
Sodobne organizacijske teorije
Nosilec: zasl. prof. ddr. Marija Ovsenik
- Teoretična izhodišča za proučevanje organizacije in organizacija kot znanstvena disciplina.
- Organizacijske paradigme in teoretični koncepti organizacije.
- Klasične organizacijske teorije v Evropi in ZDA (birokratska teorija organizacije. Znanstveni menedžment, Teorija X in Y, Maslowova teorija potreb, Teorija medčloveških odnosov, Sodelovalno vodenje):
- Taylorjeva načela znanstvenega vodenja.
- Webrova birokratska organizacija.
- Fayolova vodstvena načela.
- Sodobne organizacijske teorije in njihove značilnosti -sistemski pristop:
- Sistemska teorija organizacije.
- Organska teorija organizacije.
- Koncept organizacijske kulture.
- Vodstvene organizacijske teorije.
- Organizacija, ki se uči.
- Inovativna organizacija:
- Populacijska ekološka teorija.
- Teorija odvisnosti od virov.
- Kontingenčni model.
- Organizacijske strukture: vertikalna, matrična, horizontalna, timska.
- Organizacijski modeli: vitka organizacija, TQM, TFM.
- Organizacija kot socialni sistem.
- Organizacija in moč:
- Sistemi odločanja v organizaciji.
- Modeli odločanja v organizaciji.
- Novi trendi v razvoju organizacijske teorije.
- Model sodobne organizacije.
Magistrski raziskovalni seminar
Nosilec: doc. dr. Franc Brcar, prof. Dr (PhD, ZDA) Annmarie Gorenc Zoran
- Navodila za magistrsko nalogo.
- Izbira teme magistrskega dela v kontekstu razumevanja zakonitosti raziskovalnega dela.
- Izbor raziskovalnih konceptov in strategij.
- Postavitev raziskovalnih vprašanj in hipotez.
- Razvoj teoretičnih izhodišč raziskave in študij literature.
- Organizacija raziskovalnega projekta.
- Izbor raziskovalnih metod.
- Predstavitev rezultatov (kvantitativni in kvalitativni pristop).
- Razlaga rezultatov raziskave in prenos v prakso.
- Zasnova, pisanje, objava, predstavitev strokovnega članka.
Menedžerski informacijski sistemi
Nosilec: izr. prof. dr. Andrej Dobrovoljc
- Informacijski sistemi v globalnem poslovanju danes.
- Informacijski sistemi, organizacije in strategija.
- Etična in socialna vprašanja v povezavi z informacijskimi sistemi.
- IT infrastruktura in nove tehnologije.
- Temelji poslovne inteligence: baze podatkov in upravljanje informacij.
- Komunikacija, internet in brezžične tehnologije.
- Varnost informacijskih sistemov.
- Poslovna programska oprema.
- E-trgovina: Digitalni trgi, digitalno blago.
- Upravljanje znanja.
- Podpora odločanju.
- Gradnja informacijskih sistemov.
- Upravljanje IT projektov.
- Upravljanje globalnih informacijskih sistemov.
Organizacijsko vedenje
Nosilec: doc. dr. Nadia Molek
- Menedžment in organizacijsko vedenje. Pojem organizacijskega vedenja. Opredelitev področja ter teorije organizacijskega vedenja.
- Posameznik v organizaciji (vrednote, odnosi, razlike, percepcija, raznolikost, čustva, motivacija, menedžment, učenje, refleksija).
- Skupine in vodenje (skupina, timi, komunikacija v digitalni dobi, komunikacija s sodelavci, konflikt in pogajanje, odločitveni proces in ustvarjalnost, moč, vpliv, politika, vodenje).
- Organizacijska dinamika (organizacijska kultura, mentoriranje, učinkovitost, inovacije, spremembe, raznolikost, stres in dobro počutje, čuječnost, zavzetost, sreča, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
Odličnost vodenja
Nosilec: izr. prof. Dr (EdD, VB) Tatjana Dragovič
- Štirje elementi vodenja.
- Drugi: Komunikacijske in motivacijske veščine.
- Cilji: Strateško mišljenje.
- Sistem: Sistemsko mišljenje.
- Vodja: osebnostne veščine.
- Pet disfunkcij v timu.
- Izgradnja kompetenc za odličnost vodenja.
- Osebna odličnost kot pogoj za odličnost vodenja.
- Z modelom odličnosti EFQM do osebne odličnosti in odličnosti vodenja.
- Globalni trendi in dileme razvoja na področju odličnosti vodenja.
- Primeri dobrih praks na področju odličnosti vodenja.
Učeča se organizacija in menedžment znanja
Nosilec: izr. prof. Dr (EdD, VB) Tatjana Dragovič
- Sodoben pogled na organizacijo.
- Vloga učenja v organizaciji.
- Ključni dejavniki za udejanjanje načela stalnega učenja, inoviranja in izboljševanje.
- Menedžment informacij in znanja v organizaciji.
- Učeča se organizacija.
- Primeri dobrih praks implementacije menedžmenta znanja in učenja v organizacijo.
- Vidik menedžmenta znanja in učenja v modelih, standardih in metodah celovite kakovosti in poslovne odličnosti.
Poslovna odličnost
Nosilec: prof. dr. Boris Bukovec
- Poslovna odličnost.
- Pot k poslovni odličnosti.
- Temeljna načela odličnosti in modela EFQM
- Merila modela odličnosti EFQM
- Proces Priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost – PRSPO
- Dobre prakse uspešne in učinkovite uporabe modela odličnosti EFQM
- Prikazi odličnih organizacij iz profitnega in neprofitnega sektorja (Evropo,Slovenija).
- Ustvarjalna delavnica za poglobljeno poznavanje modela odličnosti EFQM.
Kakovost življenja
Nosilec: zasl. prof. ddr. Marija Ovsenik
- Narava in življenje.
- Človekov razvoj.
- Kulturni vidik človekovega razvoja.
- Kakovost življenja -definicije
- Raven lokalne skupnosti.
- Kakovost organizacijskega življenja.
- Kakovost delovnega življenja.
- Kakovost družinskega življenja.
- Osebna kakovost.
- Problematika obnašanja (seksualna, alkoholizem, kriminaliteta, nasilje)
- Problemi neenakosti (revščina, neenakost med spoloma, rasizem)
- Problemi socialnih institucij (vlada in politika, delo in gospodarstvo, izobraževanj)
- Družinska problamatika (zdravje in bolezen – fizična in duševna.
- Globalna socialna problematika (vojne, terorizem, okolje)
- Izzivi na področju kakovosti življenja.
- Kakovost življenja kot funkcija ustvarjalnosti.
Kakovost in odličnost v zdravstvu
Nosilec: doc. dr. Tatjana Mlakar
- Kakovost in odličnost v zdravstvu oz. sistemu zdravstvenega varstva.
- Gradniki kakovosti in odličnosti v zdravstvu.
- Procesna organiziranost v zdravstvu.
- Obvladovanje kakovosti in odličnosti v zdravstvu.
- Načrtovanje in uvedba sistema vodenja kakovosti v zdravstvu (P-D).
- Pregledovanje in nenehno izboljševanje kakovosti sistema vodenja (C-A).
- Z modelom odličnosti EFQM do odličnosti v zdravstvu.
- Primeri dobrih praks kakovosti in odličnosti v sistemu zdravstvenega varstva.
Kakovost in odličnost v šolstvu
Nosilec: prof. Dr (PhD, ZDA) Annmarie Gorenc Zoran
- Kakovost in odličnost v šolstvu.
- Gradniki kakovosti in odličnosti v šolstvu.
- Procesna organiziranost v šolstvu.
- Obvladovanje kakovosti in odličnosti v šolstvu.
- Načrtovanje in uvedba sistema vodenja kakovosti (P-D).
- Pregledovanje in nenehno izboljševanje kakovosti sistema vodenja (C-A).
- E-izobraževanje in zagotavljanje kakovosti.
- Merjenje storitve v izobraževanju.
- Z modelom odličnosti EFQM do odličnosti v šolstvu.
- Primeri dobrih praks kakovosti in odličnosti v šolstvu.
Osebna odličnost
Nosilec: zasl. prof. ddr. Marija Ovsenik
- Temeljna načela osebne odličnosti in predpostavke, ki omogočajo razumevanje sveta, v katerem živimo, preusmeritev v pozitivno naravnanost ter prevzemanje odgovornosti.
- Model zaznavanja VAKOG in moč podmodalnosti.
- Razvoj jezikovnih spretnosti, komunikacijski model in metamodel jezika.
- Model za podajanje kritike.
- Dobro oblikovanje ciljev po SMART kriterijih, členjenje ciljev.
- Strategije upravljanja z notranjimi viri.
- Izbira: kolo odločanja.
- Osredotočenje na odličnost: samopresoja, intenziteta, relaksacija, motnje in pozitivna samopodoba.
- Samozavest in osebna karizma.
- Pot do odličnosti: percepcije, cilji, predanost, povezave, izzivi in akcije.
- Živeti odličnost: samozavest, uravnoteženost, konsistentnost, vodljivost, timska usmerjenost, samovodenje, prilagajanje in pozitivna tranzicija.
- Prepoznavanje potrebnih kompetenc.
- Komunikacija z nezavednimi deli osebnosti.
- Ravni osebnosti in Diltsova piramida.
- Prepoznavanje različnih tipov ljudi.
- 16. Uvod v delo s časovno črto.
Projektni praktikum II
Nosilec: prof. Dr (PhD, ZDA) Annmarie Gorenc Zoran, doc. dr. Nadia Molek
- Projektni praktikum II temelji na avtentično, projektno-naravnanem učenju in izkustvenem učenju. Projektno-naravnano učenje uporablja večplastne projekte, kot osrednjo organizacijsko strategij za izobraževanje študentov. Izkustveno učenje je metoda poučevanja, ki študente neposredno vključuje v izkušnje in osredotočeno refleksijo, z namenom povečanje znanja, razvoja veščin, opredelitve oz. razjasnitve vrednot in razvoj sposobnosti, da prispevajo k svoji skupnosti. Osredotočena refleksija spodbuja študente k ustrezni povezavi njihove akademske, strokovne in osebne motivacije in cilje. S pomočjo teh povezav bodo študenti lahko aplicirali svoj učni proces v nadaljnje izkušnje in kontekste.
- Predstavitev in konzultacije tokom praktikuma (10 ur)
- Izbirna aktivnost (delo študenta za 25 ur je 1 ECTS):
- Pomoč pri organizaciji dogodkov in / ali aktivnosti FOŠ,
- ali/in raziskave oz. projekti FOŠ, ki niso del obveznih sestavin študijskih programov,
- ali/in tutorstvo, delo s študenti, organi FOŠa,
- ali aktivno vključevanje v izobraževalno delo na FOŠ ali izven v okviru stroke,
- ali/in sodelovanje pri izvajanje samoevalvacije FOŠ.
- Vsak študent vodi zbirno mapo (portfolio), v katero vlaga svoja dela ter potrdila in dokazila o udeležbi na aktivnostih Praktikuma II in drugo. Sproti priloži osredotočene refleksije.
Trajnostni razvoj
Nosilec: prof. dr. Mirko Markič
- Poznavanje in razumevanje družbenih, organizacijskih in med organizacijskih procesov in sposobnost njihove kompleksne analize.
- Sposobnost kritične presoje pri izbiri, aplikaciji in izboljšavah sodobnih pristopov, modelov in orodij za trajnostni razvoj.
- Poznavanje profesionalne etike, pravne zakonodaje, priznavanje in spoštovanje moralnih in etičnih načel in vrednot ter njihova uporaba pri delu.
- Obvladovanje oblikovanja in nenehnega izboljševanja procesno koncipirane organizacije na podlagi procesov in dejstev.
- Zmožnost družbeno odgovornega delovanja na osnovi etičnosti ter preseganja pričakovanj in pravil najširše družbe.
- Poglobljeno poznavanje in razumevanje organizacij in procesov trajnostnega razvoja v sodobnem okolju.
Menedžment dobrega počutja
Nosilec: prof. Dr (PhD, ZDA) Annmarie Gorenc Zoran
- Uvod
- Ogrodje dobrega počutja na delovnem mestu
- Diskriminacija na delovnem mestu in menedžment različnosti.
- Tehnologija, pametno delo, umetna inteligenca, množični podatki in dobro počutje
- Načrtovanje dobrega počutja na delovnem mestu.
- Andragogika
- Organizacijske interakcije.
- Primeri dobrih praks in študij primerov.
